Žvižgač iz policije: »Na policiji je veliko politično nastavljenega kadra, prek katerega uhajajo zaupne informacije.«

»Jasno je, da imamo v strukturah policije tako imenovan politični del policije, ki ga več kot očitno še zmeraj upravljajo in z njim onemogočajo vlade, ki jim niso pri srcu,« so bile besede sedaj že bivšega ministra Aleša Hojsa, ki so dodobra razburkala policijske vrste, vsaj tiste »leve«.

Dogajanje včerajšnjega dopoldneva se je bralo kot slaba kriminalka, kjer želi ena opcija, na osnovi skoraj neverjetnega scenarija, z vsemi topovi dokazati nekaj, kar ni res.

Policijski sindikati užaljeni

Hojsove besede ob odstopu so razburile Policijski sindikat Slovenije (PSS), ki je po njegovem mnenju v luči zavarovanja zaposlenih besede Aleša Hojsa zavrnil, ker naj bi šlo za »neutemeljene in povsem neargumentirane obsodbe«.

Na svoji spletni strani so povzeli nekaj Hojsovih besed, ki so se jim zdele najbolj sporne. Med drugim tudi, da del policije zavestno sodeluje v ščitenju kriminala politično pravih posameznikov in pod krinko preganjanja kriminala v spregi z izbranimi mediji zastrašuje, ovaja in drugače preganja posameznike, ki jim politično niso pogodu, ter da mu obstoječa zakonodaja in pristojnosti niso omogočale učinkovite depolitizacije in sprememb v policiji.

Sindikat zdaj pričakuje, da se bo Aleš Hojs opravičil vsem policistom. Podobnega mnenja so bili tudi v Društvu kriminalistov, Sindikatu policistov Slovenije (SPS) ter v Združenju policijskih šefov (ZPŠ).

Saj menijo, da so policisti strokovni, samostojni in neodvisni pri izvrševanju svojega poslanstva do ljudi (varovanje življenja, premoženja in zagotavljanja varnosti ljudi).Policisti naj bi bili po mnenju sindikalistov tisti javni uslužbenci, nad katerimi največ različnih institucij izvaja različne oblike in načine nadzora, ki praviloma (pre)večkrat in pretirano posega v človekove pravice policistk in policistov in jih zaradi (pre)visokih standardov na področju etike in morale tudi neupravičeno najostreje sankcionira, s tem pa povzroča neposredno škodo policistkam in policistom ter njihovim družinam.

Težave policistov segajo daleč nazaj

»Današnje stanje v policiji je posledica neurejenega kariernega sistema. V zadnjih letih smo priča precejšnji negativni selekciji. Dejstvo je, da je veliko vodilnih oseb bilo vpletenih v različna nezakonita ali moralno sporna ravnanja, pa so kljub temu napredovali in takšni ljudje so eden drugega nameščali na ključne položaje,« nam je zaupal vir znotraj policije, katerega ime hranimo v uredništvu.

Dodal je, da so pomemben zunanji faktor takšnega stanja mediji, ki branijo posamezne visoke policijske in kriminalistične uslužbence iz lastnih interesov in od katerih imajo korist, v nekaterih primerih pa pripadajo tudi njihovi opciji.

Ob tem je spomnil na veliko število naročenih člankov. Najbolj očitna primera sta bila kar dva naročena intervjuja prejšnje generalne direktorice Tatjane Bobnar v časniku Večer in Delo. Nekateri mediji, v večini »mainstreem«, pogosto branijo »svoje« policijske uslužbence skozi namensko pripravljene članke, zato so tudi branili Darka Muženiča in vnaprej s strokovnjaki po naročilu (dr. Rajko Pirnat) razglašali, da je bil razrešen nezakonito.

Upravno sodišče je njegovo zahtevo po začasni odredbi že zavrnilo. Mediji s takšnim poročanjem želijo vplivati na sodišča in pripravljajo teren za vnaprejšnjo medijsko razsodbo.

Naš vir zagotavlja, da se policijska sindikata ob takšnih dogodkih oglašata, saj so posamezniki v teh sindikatih vpeti v celoten sistem, še zlasti pa na takšen način branijo svoje privilegije. Malo znano je, da je v obeh policijskih sindikatih že okoli 20 policistov s polnim delovnim časom in ta številka se vsako leto povečuje.

Za lažjo predstavo, toliko policistov sestavlja eno srednje veliko policijsko enoto. Za večino teh, ki na stroške proračuna uživajo vse privilegije, se niti ne ve, kaj počnejo. Zato je logično, da se odzivajo izjemno selektivno, po naročilu in potrebi, še pojasnjuje naš vir ter dodaja: »Molčali so ob številnih dogodkih, ko bi se morali oglasiti. Nov generalni direktor bi moral postaviti pošten karierni sistem. Slediti bi morali zelo obširni in ostri rezi na tista mesta, kjer je očitno prišlo do političnega kadrovanja.«

Naš vir še pojasnjuje, da kadar je posameznik politično imenovan, te usluge vrača skozi informacije ali drugačno – neenakopravno obravnavo posameznih primerov. Zato je po njegovem mnenju pred novim ministrom in generalnim direktorjem težka naloga.

Policija bi morala biti politično neodvisna, a kot kaže, ni tako. »Neodvisna« je zgolj in samo takrat, ko jo vodijo »pravi« ljudje, takrat se lahko marsikaj pomete pod preprogo in prav hitro napreduje brez ustreznega znanja. Če pa je ne vodijo »pravi« ljudje, so sporni postopki, ki nimajo prave pravne podlage in gre zgolj za politični konstrukt, nekaj čisto normalnega. Torej so besede Aleša Hojsa še kako resnične in se le-ta nima za kaj opravičiti.