Kolektivna pogodba določa pravice, ki bodo upoštevane v pogodbi o zaposlitvi
Kolektivna pogodba določa pravice in obveznosti delavca, ki je v delovnem razmerju. Kolektivna pogodba je pogodba, ki jo skleneta delodajalec oziroma združenje delodajalcev in sindikat oziroma združenje sindikatov. Kolektivna pogodba lahko delavcu zagotovi več pravic in ugodnosti kot jih navaja zakon, a nikoli ne sme biti v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih. Pogodba mora biti vedno v pisni obliki, potrebno pa jo je tudi objaviti.
Kolektivna pogodba je sestavljena iz dveh delov. Obligacijski del določa pravice in obveznosti obeh strank, ki sta pogodbo sklenite. Prav tako obligacijski del navaja mirne načine reševanja morebitnih kolektivnih sporov. Kolektivna pogodba vsebuje tudi normativni del. Ta vključuje določbe o urejanju pravic in obveznosti delavcev in delodajalcev ob sklepanju pogodb o zaposlitvi, v času delovnega razmerja ter pravice in obveznosti obeh strani ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Normativni del določa tudi višino plačila za delo, druge prejemke in povračila, ki so povezana z delom, ureja zdravje in varnost pri delu in določa druge pravice in obveznosti, ki so vezana na razmerje, ki ga imata delavec in delodajalec. Ob tem normativni del kolektivne pogodbe zagotavlja tudi pogoje za delovanje sindikata pri delodajalcu.
Določbe, ki jih vsebuje kolektivna pogodba morajo obvezno učinkovati. V pogodbi o zaposlitvi ni mogoče določiti pravic in obveznosti, ki so v nasprotju s temi, ki so bili določeni v kolektivni pogodbi. V primeru, da pogodba o zaposlitvi ni skladna s kolektivno pogodbo, se upoštevajo določila, ki jih vsebuje kolektivna pogodba.
Kadar je kolektivna pogodba sklenjena za določen čas, le-ta preneha veljati s potekom tega časa. Prav tako preneha veljati v primeru sporazuma obeh strank ali z odpovedjo. V pogodbi obe stranki določita v katerih primerih se izvede odpoved, pod kakšnimi pogoji ter kakšen je odpovedni rok.
V primeru, kadar je nova sklenjena kolektivna pogodba manj ugodna kot stara, se nova vseeno uveljavi. Kljub temu pa se delavcu ohranijo tiste pravice iz pogodbe o zaposlitvi, ki so bile sklenjene na podlagi stare, ugodnejše kolektivne pogodbe.
Seznam kolektivnih pogodb je zelo obširen. Med drugimi so na seznamu kolektivna pogodba dejavnosti hrane, gradbenih dejavnosti, grafične dejavnosti, dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, za zaposlene v zdravstveni negi in za raziskovalno dejavno. Prav tako je na seznamu kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust. Za točno določitev pod katero kolektivno pogodbo spadate vi, preverite celoten seznam, ki je objavljen tudi na spletu.
Kolektivna pogajana
Kolektivna pogodba velja za svoboden izraz volje, saj se za njeno sklenitev in obliko upošteva prostovoljno kolektivno pogajanje. V začetku postopka, preden se kolektivna pogodba sklene, mora ena od strank podati pisni predlog, v katerem je opredeljena tudi vsebina pogodbe. V primeru, ko stranka vključuje več sindikatov ali združenj oziroma več delodajalcev ali združenj delodajalcev, stranka za pogajanja o vsebini, ki jo bo imela kolektivna pogodba, določi pogajalsko skupino.
Kolektivno pogajanje v Sloveniji je zelo strukturirano. V zasebnem sektorju obstajajo kolektivna pogajanja med sindikati in delodajalci na industrijski in podjetniški ravni. Vendar so nacionalna pogajanja za zasebni sektor kot celoto prenehala konec leta 2005. V javnem sektorju obstajajo tako ločeni sporazumi, ki obravnavajo različne dele kot tudi sporazum, ki zajema celoten nekomercialni sektor.
Kolektivne pogodbe na ravni industrije morajo biti registrirane pri ministrstvu za delo, prav tako morajo biti registrirane tudi kolektivne pogodbe, ki zajemajo posebne industrije, kot so živilska industrija, kovinska industrija in tekstil. Obstaja tudi kolektivna pogodba o malih podjetjih, ki zajema širok spekter sektorjev, a ni potrebe po registraciji teh pogodb na ravni malih podjetij. Kolektivne pogodbe na industrijski ravni običajno veljajo le za delodajalce, ki so člani delodajalčevega združenja, ki je podpisalo pogodbo, čeprav veljajo za vse njihove zaposlene, pod pogojem, da so bili podpisani z reprezentativnim sindikatom. Kolektivne pogodbe na ravni industrije lahko minister za delo razširi na vsa podjetja v panogi, če je sindikat, ki podpiše pogodbo, reprezentativen in delodajalci v združenju delodajalcev zaposlijo več kot polovico zaposlenih v panogi.
V preteklosti so bile kolektivne pogodbe zajete v zelo visokem deležu vseh zaposlenih. Septembra 2005 je bil delež kar 96 %. Glavni razlog za to obsežno pokrivanje je bil, da so na strani delodajalcev kolektivne pogodbe podpisale tudi gospodarske zbornice in industrije, leta 2005 pa so morali biti vsi delodajalci člani teh zbornic. Vendar je članstvo v zbornicah zdaj prostovoljno, zakon o kolektivnih pogodbah iz leta 2006 pa določa, da lahko samo delodajalci ali združenja delodajalcev s prostovoljnim članstvom podpišejo kolektivne pogodbe s triletnim prehodnim obdobjem, preden ta začne veljati v celoti. Kljub spremembi je pokritost kolektivnih pogajanj še vedno visoka. Ocenjuje se, da je približno 90 % zaposlenih v Sloveniji vključenih v kolektivno pogajanje.
Kolektivna pogodba določa plačilo in delovne pogoje
Poleg plačila kolektivna pogajanja zajemajo delovne pogoje in delovni čas, ureditev odsotnosti, pogoje odpuščanja, usposabljanje in vrsto postopkovnih vprašanj, kot so reševanje sporov, sindikalne zmogljivosti in ureditev informacij. Večina kolektivnih pogodb vsebuje stopnje plač, ki temeljijo na devet-stopenjski strukturi, z zelo preprostimi nalogami na dnu in izjemno zahtevnimi nalogami na vrhu. Vendar so nekatere razlike, ki jih zagotavlja ta struktura, izgubljene, saj so v mnogih sporazumih najnižje stopnje nižje od slovenske minimalne plače.
Do leta 2006 je bila minimalna plača določena kot rezultat tristranskega dogovora med sindikati, delodajalci in vlado. Vendar jih zdaj vlada določa sama, po posvetovanju z delodajalci in sindikati, na podlagi napovedane inflacije.
Powered by Contextual Related Posts
