Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu o volilni pravici žensk

Prva svetovna vojna je na osnovi Londonskega sporazuma slovensko ozemlje razkosala, Slovenijo pa je močno prizadela. Slovenci so svoj narodni položaj skušali urediti s skupno državno enoto s Hrvati in Srbi. Zahtevo – Majniško deklaracijo so slovenski, hrvaški in srbski poslanci podali spomladi 1917 v dunajskem parlamentu.

Pričakovano so vladajoči krogi habsburške monarhije zahtevo sprva zavrnili, poznejše pobude za federalizacijo monarhije pa je zavrnila večina slovenskih politikov, ki se je že nagibala k neodvisnosti.

Ob razpadu Avstro-Ogrske je dr. Anton Korošec predsedoval Narodnemu svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov. Oktobra 1918 je bila razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Korošec je skupaj z Nikolo Pašićem in Antejem Trumbićem izpogajal Ženevsko deklaracijo, ki je predvidevala združitev držav na federativno-konfederalni podlagi.

Čez nekaj dni so Srbi odstopili od Ženevske deklaracije. V mesecu decembru 1918 smo dobili Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nastala država je bila popolnoma centralistično urejena in ni uživala nobene ustavnopravne avtonomije.

A zaradi prevlade politične stranke SLS, ki se je zavzemala za avtonomijo, in zaradi kompaktne etične naselitve so Slovenci živeli dokaj avtonomno narodno življenje, ki ga ob vztrajnem boju dr. Antona Korošca niti centralistična beograjska zakonodaja ni mogla spodnesti.

Slovenec je bil takrat osrednji medij, ki je Slovencem približeval razmere v državi in poudarjal narodno zavednost ter ljubezen do domovine. Odsev aktualnih dogodkov so bile tudi politične novice v Slovencu.

Politična igra je bila v tistih časih podobna današnji, le igralci so bili drugi. Žalostno je tudi to, da so politične opcije, ki so nasprotovale temu, da bi bila Slovenija resnično samostojna država, obstajale že takrat. Dejansko se v zadnjih 100 letih ni spremenilo nič. Kako identično življenje smo živeli že pred 100 leti, vam bomo osvetljevali vsak petek.

Tokrat pa novice Slovenca v času med 20. junijem 1920 in 3. julijem 1920.

Slovenski sokoli in Italijani na vsesokolskem izletu v Pragi

Starešinstvo sokolskega saveza se odzove na apel primorskega begunca in obljubi, da se bodo umaknili iz Prage, če se izkaže, da je vest o udeležbi italijanskih delegatov pri sokolskih slavnostih v Pragi resnična, saj bi bil narodni greh, če bi bili jugoslovanski sokoli tam, kjer so Italijani.

Politična pravica prej ženskam kakor duhovnikom

Znani Cicvarič v beograjskem dnevniku zapiše, da bi bilo treba v Sloveniji in na Hrvaškem dati ženskam volilno pravico prej kakor duhovnikom. Slovenec je na to podal mnenje, »da bi bilo socialno in demokratično, ko bi volilno pravico istočasno dali obojim, tako enim kakor drugim.« Pričenja se debata o volilnih pravicah žensk in duhovnikov.

Stanovanjska stiska in pomanjkanje kapitala za gradnjo in ženske volilne pravice

Vsesplošno pomanjkanje bivalnih prostorov znižuje življenjski standard mnogih Ljubljančanov in prebivalcev drugih večjih mest. Poraja se vprašanje o dolžnosti liberalnih bogatašev, da s svojim premoženjem pomagajo pri gradnji stanovanj. Liberalno-kapitalistična stranka nasprotuje predlogu, da je socialno upravičeno, da se bogataše prisili v gradnjo infrastruktur.

3000 organiziranih žen in deklet iz Konjic na Štajerskem se v brzojavki zahvaljuje Jugoslovanskemu klubu, ker je dovoljeval žensko volilno pravico za občinske volitve, obenem pa zahteva štajersko ženstvo tudi volilno pravico pri volitvah za konstituanto.

Boj za žensko volilno pravico

SLS ženskam pribori splošno volilno pravico pri občinskih volitvah. V demokratskem časopisju se pojavlja veliko kritik. V odboru, ki je pretresal volilni zakon, je bil za žensko volilno pravico pri volitvah za konstituanto edini član Jugoslovanskega kluba posl. dr. Hohnjec. Zastopnik Demokratske zajednice dr. Paleček je govoril proti ženski volilni pravici, češ da naj odloči o tem vprašanju konstituanta. Za žensko volilno sta se izjavila tudi govornik republikanske stranke Jaša Prodanovič in neodvisni socialist Kneževič. Sklep je bil, da morajo dobiti ženske najprej volilno pravico pri občinskih volitvah, in sicer po vsej državi. Ker ni bilo upanja, da predlog Jugoslovanskega kluba o splošni ženski volilni pravici uspe že pri prvem branju, je dr. Hohnjec izjavil, da odloži tozadevni predlog Jugoslovanskega kluba za drugo branje, upajoč, da bo do tedaj v zbornici razpoloženje predlogu bolj naklonjeno.

Naloga vlade

Ministrski predsednik dr. Vesnič izjavi, da ima vlada v prihodnjem tednu namen rešiti vprašanje o proračunu za leto 1920, finančni zakon, vprašanje o ureditvi izvoza, o agrarni reformi in o zakonskem predlogu zaradi varstva reda in dela. Že sedaj pa se medtem more z gotovostjo trditi, da se tozadevni sklepi ne bodo dosegli na lahek način. V ministrskem svetu se pod Vesničem pojavlja veliko nasprotnih stališč, a pri obeh skupinah se opaža stremljenje, da se volilni zakon čimprej sprejme.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice