Sedemletnik je lahko sam doma?

Dobra dva meseca nazaj je bila glavna polemika med nekaterimi starši, da njihov otrok ni dovolj star, da bi bil sam doma. Očitno v teh dneh teh težav nima nihče več, ali pa so ti otroci čudežno odrasli oziroma so se čudežno našle osebe, ki na njih lahko popazijo. Pa naj gre za vrtčevske, osnovnošolske ali celo najstniške otroke, se na trenutke zdi, da so nekateri starši izgubili razsodnost in menijo, da njihov fantek res še ni sposoben biti sam doma, ker si ne zna pripraviti obrokov, ne ve, kaj bi cel dan počel, pa tako ima ogromno dela s šolo, ker za tridesetletnika, ki končuje svoj faks, je to tako naporno.

Deset let je tista meja?

Na medmrežju je moč prebrati kar nekaj teorij, žal so le to, koliko je tista meja, ko naj bi bil otrok dovolj star, da ostane sam doma. Ta mit sovpada tudi z mitom, da je to tista starost, ko lahko otrok sam odloča o tem, pri katerem staršu bo. Nekateri so to mejo potisnili celo na 12 let. A kot omenjeno, je to zgolj in samo mit.

V preteklosti so svetovalni delavci na CSD poudarjali, da je 10 let tista meja, no, ponekod 12, ko naj bi bil otrok dovolj star, da se odloča o njemu pomembnih vprašanjih. Vzrok za to določeno mejo pa izhaja zgolj in samo iz njihove sposobnosti pogovarjanja z mlajšimi otroki. Preprosto povedano, ker svetovalni delavec ni imel znanja, kako štiriletnika ustrezno vprašati po informacijah, ki jih potrebuje, je bilo veliko bolj elegantno mejo postaviti višje in s tem ohraniti videz strokovnosti.

V resnici pa je zmožen že štiriletnik jasno izraziti svoje želje in poglede, odvisno pač od njegovega razvoja. Nekateri pa še pri tridesetih tega niso sposobni. Tako da se ta meja določa od primera do primera in predvsem od dejanske sposobnosti strokovnega delavca in psihologa, ki primer obravnava.

Je pri 14-tih ali 16-tih dovolj star?

Dostikrat je zaslediti tudi mit, da pri 14-tih oziroma 16-tih je pa že otrok dovolj star, da je lahko sam doma, mogoče pri 16-tih že tudi toliko, da lahko gre s prijatelji ven, na morje … Tudi to je mit, zakon res opredeljuje, da je 14 tista meja, ko je otrok kazensko odgovoren za svoja dejanja ter se mu lahko izreče vzgojni ukrep in 16 tista meja, ko se otroku lahko izreče tudi zapor.

Zakon nikjer ne določa, kolikšna je meja, da so otroci lahko sami doma.

Starši so odgovorni za svoje otroke

Pravzaprav v Sloveniji nimamo niti enega zakona, ki bi določal, kdaj je otrok dovolj star, da ostaja sam doma. Niti Družinski zakonik, ki ureja družinska razmerja in bi pričakovali, da bo tovrstno vprašanje odgovorjeno tam, ne zapoveduje starostne meje.

137. člen sicer navaja, da morajo starši svojim otrokom omogočiti zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo, a starostne razporeditve tam ne boste našli.

Edini zakon, ki določa kakršnokoli mejo, je Zakon o pravilih cestnega prometa. Otroci v vrtcu in prvem razredu osnovne šole (torej šest-, sedemletniki) morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo polnoletne osebe oziroma so lahko spremljevalci tudi otroci, starejši od 10 let. Sedemletnik je torej dovolj star, da sam hodi v šoli in iz nje, pa je tudi dovolj star, da ostaja sam doma?

Kako naj bi potekal osebni, psihični, telesni … razvoj otrok, je domena psihologov. Žal pa tudi tu niso ravno enotni. Toliko kot je t. i. vrst psihologije, toliko je teorij, na koncu pa je samo starš tisti, ki ve in čuti, vsaj moral bi, kdaj je otrok dovolj star za kaj.

Nekateri še pri tridesetih niso dovolj stari

Realno gledano v slovenski populaciji pa se na trenutke zdi, da so starši v zadnjih 40 letih padli na izpitu starševstva, no, vsaj nekateri. Dodobra se izoblikovala cankarjanska mati in mamini sinčki ter hčerkice. Posledično je prepričanje o tem, kdaj je otrok dovolj star za to, da ostaja sam doma, tako raznoliko.

Na eni strani boste slišali od marsikoga, mlajšega od 40 let, da je že pri štirih letih ostajal sam doma ter se sam odpravljal v malo šolo – star šest let. V osnovi šoli pa je starše videl le po večerih ali ob vikendih, če je imel srečo. Torej je bil z rosnimi sedmimi leti sposoben sam skrbeti zase. Na drugi strani pa boste slišali zgodbe, ko so bili mladi šele pri 18-tih letih prvič sami doma ter si niso znali speči niti jajca, ali še huje, niso niti vedeli, kje je hrana in kako si namažeš namaz na kruh.

Ne eno in ne drugo ni jemati za vzor. Vse ima svoj čas, a kdaj je to, običajno otrok pokaže sam, če ima ustrezno odzivne starše. Dokler zna starš voditi in vzgajati otroka, bo kaj kmalu ugotovil, kdaj je njegov otrok dovolj star za kaj. Eni prej, drugi kasneje. Hkrati pa ne vsi enako na vseh področjih. Sedemletnih bo npr. znal sam napisati nalogo in se naučiti vse za šolo, ne bo si pa znal sam obrisati riti. Ali pa bo štirinajstletnik znal skuhati prava kulinarična doživetja, odgovorno ravnati na vseh področjih, le šolska naloga in šola bosta misija nemogoče.