Do nadomestila ne boste upravičeni, če boste šli v državo z rdečega seznama
Poglavitni ukrepi vlade v pripravah na drugi val epidemije so tudi podaljšanje čakanja na delo, financiranje dodatnih kadrov v zavodih in uvedba aplikacije za sledenje stikom.
V četrtek so v Sloveniji ob opravljenih 1793 testiranjih potrdili 17 okužb s koronavirusom. Na zdravljenju v bolnišnici je 16 oseb, kar je en več kot v sredo. Nihče od njih ni potreboval intenzivne nege, noben bolnik ni bil odpuščen v domačo oskrbo, kažejo vladni podatki. Doslej so v Sloveniji skupno potrdili 1793 okužb, število smrtnih žrtev ostaja pri 111.
Od sobote 1876 nadzorov
Vladni govorec Jelko Kacin je povedal, da je zdravstveni inšpektorat opravil 753 nadzorov, od sobote do včeraj pa so jih zabeležili 1876. »Napovedujemo, da bo v prihajajočem vikendu potekal nadzor na gostinskimi lokali, zato jih pozivajo, da priporočila NIJZ dosledno upoštevajo (razdalja, zaščitne maske, razkužila …),« je pojasnil Kacin in dodal, da so zaznali številne kršitve karantene, tudi s strani delodajalcev. Apeliral je tudi na ljudi, da se obnašajo odgovorno, saj zdravila še ni na vidiku.
Osem primerov okuženih je prišlo iz Hrvaške
Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager pravi, da se epidemiološka situacija v svetu spreminja in ta trenutek znaša preko 12 milijonov primerov, medtem pa v Evropi ni opaziti skokovitega porasta. »Nihanja so vsakodnevna, intenzivne rasti ne zasledimo,« je dodala Čakš Jagrova. V Sloveniji je zaznati porast v domovih za starejše, tudi med zdravstvenimi delavci. »Do včeraj krivulja raste, do nihanj prihaja dnevno. Podobno je na Hrvaškem, a se visoko število primerov ohranja dnevno. V tem tednu je osem primerov okuženih prišlo iz Hrvaške, na drugem mestu je Bosna in Hercegovina, manj jih prihaja iz Srbije in Črne Gore. 73 primerov je povezanih z lokalnim virom okužbe, čemur je prispevalo druženje. Imamo tudi večje število primerov neznanega izvora,« je razložila Čakš Jagrova in nadaljevala, da je bilo izdanih 762 vlog za karanteno, 25 ljudi v karanteni je tudi pozitivnih na covid-19. »Lahko rečem, da vzdržujemo situacijo stabilno in tudi vzdržujemo trenutno stanje,« je poudarila Čakš Jagrova.
Priprave vlade na drugi val epidemije
Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič jedejala, daso poslanci državnega zbora potrdili četrti protikoronski paket, s katerim se vlada pripravlja na drugi val epidemije. Poglavitni ukrepi, je dodala, so podaljšanje čakanja na delo, financiranje dodatnih kadrov v zavodih in uvedba aplikacije za sledenje stikom.
Državna sekretarka še pojasnjuje, da je bilo s strani zavoda za zaposlovanje do 30. junija delodajalcem, za čakanje na delo, izplačanih dobrih 160 milijonov evrov. »V obdobju koriščenja ukrepa bo delodajalcu v onemogočeno tudi odpuščanje iz poslovnega razloga ali odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov,« je dejala Ribičeva in nadaljevala, da bo breme izplačila nadomestila plač za delavce v karanteni, ki jim delodajalec ne bo organiziral dela na domu, do konca septembra prevzel državni proračun.
Trije scenariji za delavce
V primerih, ko delodajalec ne more zagotoviti dela od doma, Ribičeva pravi, da obstajajo trije scenariji. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, ker je bil v stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela, ima pravico do nadomestila plače v višini 100 odstotkov njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas. Delavcu, ki mu bo ob vrniti iz države na zelenem ali rumenem seznamu odrejena karantena, tudi zaradi stika z okuženo osebo, bo upravičen do nadomestila v višini 80 odstotkov njegove povprečne mesečne plače. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo na rdečem seznamu, pa ne bo upravičen do nadomestila plače. Med izjeme se štejejo odhod zaradi rojstva otroka ali smrti bližnjega, saj mu v tem primeru pripada nadomestilo v višini polovice plače, a ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.