Zvok harmonike je glas slovenskega naroda

Slovenija je majhna država, ki lahko ponudi veliko, predvsem pa ima zaradi pestre zgodovine bogato kulturno zgodovino. Vsekakor v ta kontekst spada narodnozabavna glasba, katere osrednji element je harmonika. Ne daleč nazaj so nedeljska kosila potekala ob goveji juhi, restanem krompirju, zrezku in obveznih čestitkah in pozdravih, kjer je bilo moč v večini slišati zvoke slovenske narodnozabavne glasbe.

V zadnjih desetletjih pa se zdi, da se je mentaliteta nekaterih Slovencev tako spremenila, da želijo zatreti vse, kar je slovenskega. Pa naj gre za jezik, hrano ali glasbo. Vse, kar so brata Avsenik in Slaki tlakovali, se uničuje, izničuje in daje v nič. Nekaj prvotne veličine so narodnozabavni glasbi in harmoniki povrnili Modrijani, a žal se slovenska glasba, predvsem narodnozabavna, in harmonika še vedno zaničujeta. Le kdo še posluša to »govejo musko«? Slovensko glasbo, ki je del naše kulture, zgodovine in ki nam je lastna?

Narodnozabavna glasba je pomemben del slovenske zgodovine

Le malo ljudi ve in se zaveda, da se je narodnozabavna glasba razvila iz SLOVENSKE ljudske glasbe. Njeni začetki segajo že v 19. stoletje, s pojavom diatonične harmonike pa se je tudi ta glasba začela hitro razvijati in je postajala del pomembne slovenske kulture. Po 2. svetovni vojni je število ansamblov, ki so igrali tovrstno glasbo, skokovito naraslo.

Velik preboj tovrstne glasbe iz amaterske v profesionalno sta vsekakor naredila velikana narodnozabavne glasbe – brata Avsenik. V svoji 40-letni zgodovini delovanja sta ustvarila ogromno pesmi (več kot 800) in Slovenijo ter narodnozabavno glasbo uvrstila tudi na svetoven zemljevid. Njuna »Na Golico« velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Mnogo njunih skladb je ponarodelih in večina ljudi niti ne ve, da sta ravno ona njihova avtorja.

Brata Avsenik sta tudi začetnika dandanes razširjenega »tresočega«, udarjajočega igranja na harmoniko, ki ga je moč slišati v mnogih narodnozabavnih skladbah.

Velik pečat v narodnozabavni glasbi je pustil tudi Ansambel Lojzeta Slaka. V zadnjih letih pa so vodilni Modrijani, ki so vsekakor narodnozabavno glasbo približali mladim in jih znova navdušili nad glasbo in harmoniko, ki sta globoko vtisnjeni v naš narod.

Prav narodnozabavna glasba je ohranila prvotno vsebino ljudskih pesmi in besedila so še vedno obarvana z ljudskim besedilom in melodijo.

Slovenska narodnozabavna glasba je bila leta 2017 vpisana tudi v Register slovenske nesnovne kulturne dediščine  in je s tem še dodatno potrdila svoj pomen za slovenski narod.

Protestnika napadla harmonikarja

Ker sta harmonika in narodnozabavna glasba tako pomemben del slovenskega naroda, je toliko bolj nerazumljiv dogodek na protestu v petek. Protestnika sta se znesla nad nič krivim harmonikarjem Markom, ki je domala svojstvena legenda Prešernovega trga. Ne glede na vreme na Prešernovem trgu razveseljuje s svojo harmoniko mimoidoče. Na ta način številnim turistom približa pomemben del Slovenije – pristno slovensko glasbo in narodno nošo.

In tudi prejšnji petek je tam igral. Njegovo igranje Golice je močno vznemirilo enega izmed protestnikov, ki je njegovo igranje »zmotil« z močnim piskanjem. Marko se je branil in zamahnil proti njemu, da ga ne bi motil pri igranju. Drug protestnik je prvemu stopil v bran in začel kričati »Kaj ga tepeš!« Nakar se je prvemu zdelo smiselno, da Marku ploska pred obrazom. Situacija bi se lahko končala veliko hujše, ampak je k sreči posredovala policija.

Kako sprevrženo dejanje je bilo to, pove dejstvo, da so se glasbeniki iz celotne Sloveniji odločili, da podprejo Marka, in vabijo vse harmonikarje v petek popoldan na Prešernov trg, kjer bodo skupaj zaigrali. Konec koncev je narodnozabavna glasba pomemben del kulture našega naroda.

Zvok harmonike ob slovenskem besedilu in t. i. ljudski melodiji odraža pomemben del slovenske dediščine. Je že skoraj državni simbol. Ritem Golice se sliši na skoraj vseh veselicah, zabavah, tekmah in še kje. Ni lepšega kot to, da se Avsenikova Golica oglasi na pomembni tekmi ali športni prireditvi v tujini. Očitno pa nastane težava, če se njeni ritmi slišijo na Prešernovem trgu v Sloveniji.