Skip to content

Nova realnost bo uničlila banke, kot jih poznamo

Digitalizacija v bančništvu je dejstvo, a digitalne rešitve so zgolj orodje; same po sebi še ne zagotavljajo uspešnega poslovanja.

Slovenija je danes v drugačnem položaju. Boljšem, kot je bila leta 2008, ko smo doživeli izbruh svetovne finančne krize, ki se je v letu kasneje po krivulji skoraj 8-odstotnega upada BDP prelevila v globoko gospodarsko krizo.

Danes je sektor podjetij bistveno manj zadolžen. Tudi slovenski bančni sistem je robustnejši. Tako z vidika likvidnosti, strukture financiranja kot tudi kapitalske ustreznosti. Tako kot so bile banke v prejšnji krizi del problema, so sedaj lahko del rešitve.

Vendar pa to ne pomeni, da je okolje poslovanja bančnega sektorja enostavno. Še posebej v trenutnih razmerah, ko morajo svoje poslovanje in procese zelo hitro prilagajati novim zakonskim zahtevam varovanja zdravja in negativnim učinkom na gospodarstvo ter položaj prebivalstva.

Pri Boston Consulting Group (BCG) sicer ne pričakujejo, da bi zaradi krize prišlo do kakšnih dramatičnih sprememb v jedru bančnih operacij, a kljub temu opozarjajo, da bodo banke morale premisliti o svoji vlogi v treh točkah: a) kako okrepiti svojo vlogo pri izobraževanju strank, predvsem kar zadeva varčevanje in uporabo digitalnega bančništva, b) kako okrepiti zaupanje in postati univerzalen svetovalec strankam tako glede investicij kot potreb financiranja in c) od bank se pričakuje, da bodo tesneje sodelovale s svojimi vladami in zadevnimi centralnimi bankami ter pomagale pri učinkovitem posredovanju ukrepov za spodbujanje gospodarstva in drugih vladnih programov.

Vloga centralnih bank pri upravljanju ekonomskega učinka krize bi se lahko torej izkazala za ključno ter postavila in definirala nekatere bistvene pogoje poslovanja v bančnem sektorju.

Recesija in njen vpliv na banke

Kratkoročno bo ekonomski vpliv krize zelo negativen in bo močno vplival na večino držav, so mnenja pri BCG. Okrevanje, ki bo sledilo, pa se bo razlikovalo od države do države, odvisno od odpornosti domačega vladnega, poslovnega in zasebnega sektorja.

»V bančnem sektorju pričakujemo, da bo kakovost kreditnega portfelja na kratki rok močno načeta, celo tako, da bo vplivala na makroekonomski položaj,« opozarjajo pri BCG.

Na dolgi rok pa bodo zmagovalke po-kriznega obdobja prav banke, ki jim bo uspelo pogledati prek kratkoročnega kriznega upravljanja ter svojo pozornost, organizacijske napore in finančne vire usmeriti v pospeševanje transformacije osnovnih operativnih modelov ter s tem v doseganje novih mejnikov v digitalizaciji in nazadnje poslovni učinkovitosti.

Vir slike: Ahmad Ardity, Pixabay

Razsežnost posledic covida-19 in učinkov ukrepov za varovanje zdravja na gospodarstvo bo odvisna od mnogih elementov, katerih razvoj je zelo negotov. Različne nacionalne in mednarodne institucije relativno podobno ocenjujejo možne razpone, in sicer se ocene velikosti šoka gibljejo od približno -6 odstotkov BDP do -16 odstotkov BDP.

Na Banki Slovenije so pripravili Analizo učinkov COVID-19 na slovensko gospodarstvo, v kateri so predpostavili tri možne scenarije nadaljnjega poteka dogodkov. Medtem ko se resnost učinka po scenarijih zaostruje, rezultati analize kažejo, da bo cena, ki jo bo plačalo slovensko gospodarstvo zaradi izbruha novega koronavirusa, verjetno presegla tisto zaradi svetovne finančne krize.

Pri Združenju bank Slovenije so nam potrdili, da opažajo upočasnjevanje gospodarstva, poslovnih in finančnih tokov, kar je med pandemijo pričakovano in se bo obdržalo tudi nekaj časa po njej. Slovenska izvozna in razvojna banka (SID) opozarja na vrednost skupnega kazalnika gospodarske klime, ki je dosegla najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju. Pri Novi Ljubljanski banki (NLB) pa dodajajo, da je že jasno, da bodo posledice obsežne tudi za bančni sektor.

Že najblažji ocenjevani padci gospodarske aktivnosti bodo imeli na bančne bilance negativne posledice, in sicer tako na strani prihodkov kakor tudi zaradi povečanja nedonosnih terjatev, kar bo oboje negativno vplivalo tudi na kapital in s tem zmožnost financiranja gospodarstva. Zato so ukrepi držav, ki so usmerjeni v ohranjanje kreditne sposobnosti podjetij in pa ohranjanje zaposlenosti prebivalstva, v trenutni krizi zelo pomembni in bodo imeli tudi pozitivne učinke na ohranjanje stabilnosti finančnega sektorja.

Kaj pa inflacija?

Trenutno se mnenje udeležencev na trgih odločno nagiba v prid tistih, ki menijo, da je nizka inflacija ali celo deflacija dosti bolj verjeten scenarij.

Karantena je namreč privedla do vzporednega šoka ponudbe in povpraševanja, kar je izjemno redek ekonomski pojav, še posebno v razvitih državah. Kmalu po ponovnem zagonu gospodarstva bi lahko v številnih sektorjih zaznali deflacijsko presežno ponudbo, medtem ko bodo vlade in nacionalne banke mobilizirale ogromna finančna sredstva za ponoven zagon gospodarske rasti, so nam zaupali pri BCG.

Pri Novi KBM (NKBM) z gotovostjo trdijo, da se bo zaradi logistike podražila hrana, vendar bosta na drugi strani nizka cena nafte in znižanje agregatnega povpraševanja zaradi omejitvenih ukrepov imela deflacijski učinek. Ena od nalog ECB je ohranjanje inflacije pod dvema odstotkoma, pravijo in kot dober kazalnik navajajo gibanje EURIBOR-ja.

Banke morajo preoblikovati svoje poslovanje

V prihodnje bodo izzivi za banke še zahtevnejši. Poleg tega, da se zaradi globalnih negotovosti napoveduje tudi padec evropske in slovenske gospodarske aktivnosti ter da se ohranja okolje nizkih obrestnih mer, se bodo banke in hranilnice v prihodnje še intenzivneje soočale z izzivi na področju hitrega razvoja tehnologij, pri čemer ne gre spregledati tudi dejstva, da se banke soočajo s pomembno spremembo navad svojih strank.

Vir slike: Reimund Bertrams, Pixabay

Mlajše generacije, ki prihajajo, postajajo vse zahtevnejše (a upravljajo z manj sredstvi), starejša populacija strank (ki upravlja z več sredstvi) pa je bolj konservativna in morda nad novimi možnostmi ni vedno navdušena, poudarjajo na Banki Slovenije.

Iz rezultatov ankete o digitalizaciji bančnih sektorjev Hrvaške, Češke, Madžarske, Romunije, Slovaške in Slovenije, ki jo je oktobra lani izvedlo Združenje bank Slovenije, izhaja zgovorna ugotovitev, da so vse države kot najpomembnejšo oviro za razvoj novih sodobnih produktov navedle regulatorno okolje. Največ inovativnih produktov so banke v teh državah v zadnjih treh letih ponudile na področju kreditiranja in plačilnega prometa, podoben trend pa se pričakuje tudi v prihodnje.

Na podlagi azijskih primerov lahko vidimo, da so podobne krize v preteklosti prinesle dramatičen in trajen premik v vedenju in preferencah kupcev. Na podlagi raziskav vidimo tudi, da se je zaradi nedavnih vzpostavitev karanten v več državah pripravljenost strank za uporabo digitalnih bančnih kanalov že povečala.

BCG pričakuje, da bodo tradicionalni denar postopoma nadomestile digitalne valute, ki jih bodo izdajale centralne banke. Pri tem je najbolj verjeten nastanek nekaj regionalno usmerjenih digitalnih valut.

Z vidika bank je dosedanja digitalizacija izhajala iz njihove želje po izboljšanju uporabniške izkušnje. Pokrizno obdobje bo banke prisililo, da bodo na digitalizacijo gledale kot na glavno gonilo doseganja prej neopaženih ravni stroškovne učinkovitosti, verjamejo na BCG, a opozarjajo, da napredne digitalne tehnologije zgolj omogočajo ta proces preoblikovanja, banke pa bodo morale razviti pametne strategije, kako v celoti prenoviti svoj operativni model, pri čemer bodo morale biti dovolj previdne, da ne izgubijo strank ter istočasno ohranijo vire prihodkov.

Abanka in NKBM digitalizacijo podpirata. Slednja je že dlje časa del njune strategije. V zadnjih dveh letih sta namreč ustvarili 78-odstotno rast aktivnih digitalnih uporabnikov, ki spletno banko uporabljajo vsaj enkrat mesečno. Pričakujejo, da se bo trend nadaljeval.

Pri NLB menijo, da imajo banke še en argument več v prid avtomatizacije procesov. Pa ne le zaradi hitrejše izvedbe in manjšega števila napak. Poudarjajo tudi, da v prihodnje lahko pričakujemo v celoti digitalizirane načine plačevanja in digitalno valuto kot njihov osrednji del. Tudi v SKB banki stalno poteka proces digitalizacije poslovanja in temu nameravajo tudi v prihodnje namenjati veliko pozornosti, pravijo. A SID banka poudarja: »Digitalna orodja so nujna, hkrati pa bodo nekateri bančni posli še dolgo zahtevali tudi stik z bančnikom in ne zgolj z aplikacijo.«

Tehnološki velikani si želijo kos pogače bančnikov

Med vplivnimi novimi ponudniki finančnih storitev se vedno pogosteje pojavljajo tudi tehnološki velikani. Njihovim poslovnim modelom pa je skupno predvsem združevanje plačil in finančnih rešitev v že obstoječe platforme. V zadnjem letu je v medijih sicer najbolj odmevala iniciativa Libra, v kateri ima aktivno vlogo tehnološki velikan Facebook.

Konkurenti z visokotehnološkimi rešitvami, dobro uporabniško izkušnjo, prepoznavnostjo pri strankah in globokimi žepi so prav gotovo resna konkurenca. Kljub temu da pri omenjenih slovenskih bankah t.i. fintech podjetij ne vidijo kot konkurence, pri BCG opozarjajo na nujno potrebno odzivnost. »Ni banke, ki bi vedela več kot Facebook o družbenih vplivih ljudi ali več kot Amazon o njihovih nakupovalnih navadah. Digitalizacija je odgovor bank in zdaj je čas, da se nanjo začnejo pripravljati, sicer bodo pozneje plačale ceno.«

Kakšne bodo banke prihodnosti

Najboljši bančni igralci bodo izkoristili digitalizacijo svojih notranjih operacij in nakupnih poti strank, da bodo dosegli razmerje med stroški in prihodki precej pod 40 odstotki, pravijo na BCG in dodajajo, da se bodo banke približale svojim strankam z uporabo kombinacije digitalnih interakcij in naprednih orodij za analizo podatkov.

»Vodilni v panogi bodo lahko razvili podrobno razumevanje o profilu in obnašanju svojih strank. Bank bo manj. Denar bo digitalen in bolj demokratičen.«

Tudi SID banka ocenjuje, da bo bank v prihodnosti še manj, trend digitalizacije pa se bo stopnjeval. »Bančni sektor po svetu se že nekaj let konsolidira, a konsolidacija še ni končana tako v svetu, v Evropi in verjetno tudi ne v Sloveniji,« pravijo.

Pri NLB na področju bančništva pričakujejo obsežno digitalno preobrazbo v naslednjih desetih do petnajstih letih, vendar pa ta preobrazba ne bo revolucija, temveč evolucija, kontinuiran razvoj. »Bančništvo bo postalo dobrina, popolnoma avtomatizirana, celostna storitev z veliko bolj proaktivnimi prediktivnimi modeli, ki bodo temeljili na umetni inteligenci.«

Da bo prihodnost v znamenju negotovinskega poslovanja, se strinjajo tudi pri Abanki in NKBM. Vendar pri tem opozarjajo na različne kulture okolja, ki pomembno vplivajo na vedenje potrošnika – na primer v Nemčiji zaradi anonimnosti potrošniki še zmeraj pogosteje plačujejo z gotovino, medtem ko so jo v skandinavskih državah že skoraj opustili.

Iz Združenja bank Slovenije menijo, da bodo razvoju tehnologije in s tem spremenjenim navadam uporabnikov storitev sledili vsi sektorji gospodarstva. Ob tem izpostavljajo skrb glede kibernetske ter fizične varnosti, ki je tako za stranke kot banke same ključnega pomena. Banka Slovenije pa ocenjuje, da niti gotovina niti banke (kot jih poznamo danes) še kar nekaj časa ne bodo izginile.

Ohranjanju stabilnega položaja bančnega sektorja je namenjenih mnogo v zadnjem obdobju sprejetih ukrepov denarne, mikrobonitetne in makrobonitetne politike, saj sta likvidnost in kapitalska ustreznost izjemnega pomena za odpornost bank na  naraščajoča tveganja. Ne smemo pozabiti niti dejstva, da bo bankam kreditiranje olajšala tudi javna garancijska shema oziroma poroštva države.

Položaj bank v krizi in po njej bo seveda zelo odvisen od dolžine trajanja izrednih razmer in učinkovitosti sprejetih ukrepov za njihovo blažitev. Po besedah vodilnih bančnikov Slovenije vse kaže, da bodo banke danes in tudi v bodoče lahko izpolnjevale svoje osnovno poslanstvo, tj. biti posrednik med varčevalci in posojilojemalci, kar v praksi pomeni, da bodo lahko pomagale gospodarstvu v času aktualne krize in tudi po tem obdobju.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice