Podobnik: “Društvo poslancev 90 je mesto sodelovanja ljudi različnih političnih pogledov in vrednotnih usmeritev”
Predsednik SLS Marjan Podobnik je bil pred kratkim izvoljen na mesto predsednika Društva poslancev 90. Podobnik je v času osamosvajanja Slovenije po prvih demokratičnih volitvah leta 1990 vodil največjo poslansko skupino znotraj zmagovite koalicije DEMOS, SKZ-LS.
Za podpredsednico je bila s polno podporo izvoljena Alenka Jeraj. Sekretar je postal Sašo Lap, blagajnik pa Bojan Homan. Za člane Izvršilnega odbora so bili izvoljeni Silva Črnugelj, Slavko Kmetič in Milenko Ziherl, za člana nadzornega odbora mag. Barbara Žgajner in Žarko Pregelj, za člane in namestnike članov častnega razsodišča pa so bili izvoljeni dr. Marko Pavliha, dr. Ludvik Toplak, Jožef Jerovšek in Franci Feltrin.
Za časopis Slovenec je novoizvoljeni predsednik spregovoril o pomenu, dejavnostih in viziji društva.
Gospod Podobnik, pred kratkim ste postali predsednik Društva poslancev 90, katerega člani so tako rekoč staroste slovenske politike, pa tudi poslanci drugih sklicev parlamenta, vključno s sedanjim. Kakšen je pravzaprav pomen tega društva?
Res je, v Društvu poslancev 90 se zbiramo vsi poslanci, od tistih, ki smo bili izvoljeni še kot delegati na prvih demokratičnih volitvah leta 1990, in potem v vseh naslednjih sklicih Državnega zbora, vse do aktualnega. Namen je po eni strani ohranjati povezanost med vsemi, ki smo kdajkoli sodelovali v DZ RS in opravljali funkcijo članov zakonodajnega telesa, ki je v Sloveniji kot parlamentarni demokraciji najvišji organ, po drugi strani pa želimo preko svojega delovanja urediti tudi nekatere statusne zadeve. Naj navedem primere, ki so, nekateri, žal boleči. Recimo, ko umre kdo od bivših članov, celo najvidnejših predstavnikov parlamenta, ni ustrezno urejeno obveščanje niti tistih, ki so s pokojnim sodelovali, kot tudi ne obveščanje širše javnosti z osmrtnico, itd. Vse demokratične države imajo to urejeno kot nekaj samoumevnega. Podobno velja za status bivših poslancev pri vstopanju v stavbo parlamenta ali pri vabljenju na državne prireditve. Za ureditev vseh omenjenih in številnih drugih zadev so si prizadevala tudi dosedanja vodstva Društva poslancev 90.
Posebno pomembno pa se mi zdi prizadevanje, da se ohranja povezanost poslancev ne glede na to, kateri politični stranki ali vrednotni usmeritvi kdo pripada. To se med drugim ohranja z vsakoletnim srečanjem, s srečanji ob največjih državnih praznikih in na druge načine.
Sami ste še omenili, da članstvo izvira iz vseh političnih opcij, kljub temu pa lahko zasledimo sproščene in dobre odnose, nekakšno preseganje dnevnopolitičnih konfliktov. Kakšna sta pogled in vpliv članstva na trenutno politiko? Posegate na polje dnevne politike?
Razumljivo je, da sta namen in poslanstvo društva omejena, se pravi, mi se samoomejujemo in ne želimo posegati na področje, ki je namenjeno delovanju aktualno izvoljenim poslankam in poslancem. Po drugi strani pa želimo prispevati en kamenček v mozaiku manjše razdeljenosti Slovencev, in to s tem, da se dejansko prijateljsko srečujemo poslanke in poslanci vseh političnih strank.
Je pa res, da so se pri nekaterih tematikah pokazale razlike, kar je povsem logično; pogovarjali smo se denimo o tem, kako v stavbi slovenskega parlamenta obeležiti sestavo prvega sklica skupščine leta 1990, kot tudi, kako predstaviti dogodke, ki so pripeljali do slovenske osamosvojitve.
Pozitivno je, da smo prav to različnost ob sproščenem pogovoru pripeljali do pozitivnih rezultatov. Takoj po zaključku občnega zbora sem sklical kratko sejo izvršilnega odbora, kjer smo se dogovorili, da bomo skušali vzpostaviti čim bolj neposreden stik s poslankami in poslanci vseh sklicev parlamenta, in to bo predvsem v časih največjih konfliktov med strankami nek balzam, neko mesto blažitve teh situacij, ki so po svoje tudi razumljive.
V kakšnem duhu boste kot predsednik delovali? Ste si zastavili kakšne cilje krepitve društva v smislu moralne avtoritete v političnem prostoru?
Na občnem zboru sem dal primerjavo glede vprašanja ugleda poslank in poslancev ter ugleda parlamenta kot institucije. Rekel sem, da mi bo kdo upravičeno očital, kako lahko govorim o dvigu ugleda, če ga sam nimam?
Seveda, težko pomagam, ampak zakaj? Ker sem bil deležen popolnega medijsko – političnega linča, tako kot še nekateri drugi bivši poslanci in drugi nosilci odgovornih državnih funkcij. In zato se bomo prizadevali, da bo tudi aktualni Državni zbor RS pri pripravi in sprejemanju aktov deloval na način, da bo čim bolj otežkočeno izvajanje takšnih linčev, ki dobesedno uničujejo in ubijajo ljudi, le, da ne fizično.
S tem bi dali večjo težo poslanskemu poklicu?
Seveda, in dali bi mu tudi spoštovanje, da bi se ugledni ljudje z izkušnjami in nekim renomejem doma in v svetu z veseljem odločali za kandidaturo. Saj konec koncev predstavljajo najvišji organ odločanja v tej državi. Zato je potrebno poskrbeti, da bodo ljudje ustrezno zaščiteni.
Če delaš nekaj narobe, je seveda prav, da za to tudi odgovarjaš. Ni pa prav, da si nebogljeno prepuščen nekemu medijsko – političnemu stroju, nekemu ozadju, ki se preprosto odloči in te iz ugledne osebnosti v dveh mesecih spravi v popolnoma nemogoč položaj. To sem na seji tudi omenil, povedal pa sem tudi, da si DZ težko krepi ugled doma in v svetu, če tja prihajajo ljudje z majico Che Guevare.
Ivo Hvalica je povedal odličen primer, da ga je neka svetnica slovenske skupnosti v Italiji, izvoljena v občinski svet, vprašala, če v slovenskem parlamentu tudi delavci hodijo na seje, saj ni mogla verjeti, da je človek, oblečen v to majico, poslanec; predstavljala si je, da je mogoče prišel nek obrtnik nekaj popraviti in se je s takšno majico usedel v poslansko klop.
Gre za to, da moramo imeti neko zdravo mejo, da dvignemo nek nivo kulture komunikacije, in da mora aktualno vodstvo skupaj z ustreznimi službami DZ poskrbeti, da imamo neke norme, ki se jih ne prekorači.
Tu ne gre predvsem za prepovedi, ampak za to, da se ve, da je to zavržno. V Nemčiji tudi ne dovolijo, da bi s Hitlerjevo majico vstopali med parlamentarne klopi.
Jutri bo na 3. programu nacionalne televizije predvajan pogovor z vami, ki ste ga posneli pred dnevi. V najavi pogovora na FB smo zasledili, kaj lahko pričakujemo od tega pogovora: spregovorili ste “o načrtih pri vodenju Društva poslancev 90, o samooskrbi s hrano, razvoju podeželja in prihodnosti SLS, pa tudi o Pahorju, Janši, Kučanu, lustraciji, protestih…”
Vesel sem, da sem imel možnost predstaviti poglede na delovanje Društva poslancev 90 na nacionalni televiziji. Ker pa sem dobil tudi vprašanja, ki so vezana na moje preteklo delovanje in sedanje vodenje SLS, sem brez dlake na jeziku predstavil svoje poglede. Ker gre za 45 minutni pogovor, bi težko tu predstavil vse poudarke, zato ste vabljeni, da si pogovor ogledate jutri, 24.7. ob 21.00 na RTV SLO 3.