Blockchain v Sloveniji: odkrivanje tehnologije v poslovnem svetu

Izraz blockchain med ljudmi sproži različne reakcije – širša javnost se ob pojmu začudeno sprašuje, za kaj sploh gre, po drugi strani pa tehnologijo z vnemo hvalijo navdušenci, ki so jo sprejeli že na samem začetku. Kje se najdete vi?

Najbolj znan primer tehnologije blockchain je seveda vodilna kriptovaluta bitcoin, vendar najdemo tudi druge primere uporabe – blockchain lahko vidimo kot »operacijski sistem«, na katerem lahko delujejo različne »aplikacije«. Torej, kaj sploh je blockchain?

Enotni zapis resnice, ki ustvarja zaupanje med več subjekti

Blockchain je tehnologija, ki omogoča distribucijo digitalnih informacij, ne da bi jih kopirali. Če smo bolj specifični, gre za varno in zaščiteno glavno knjigo s časovno žigosanimi transakcijami, ki so porazdeljene med več subjektov. To pomeni, da lahko tehnologija blockchain nadomesti posrednika v situacijah, kjer se potrebuje zaupanja vredna tretja oseba. Na splošno tehnologija blockchain obljublja večjo varnost in nižje stroške kot tradicionalne baze podatkov.

Blockchaini so lahko tudi javni ali zasebni – bodisi dovolijo dostop do omrežja komurkoli ali pa samo pooblaščenim subjektom. Blockchain je sicer postala vseobsegajoča fraza za večjo skupino tehnologij, imenovano »tehnologija distribuirane knjige« ali DLT. A čeprav se pomena tehnologij na številnih področjih prekrivata – ti nista povsem enaki.

Obe se na splošno sklicujeta na zapis informacij, ki se distribuirajo po omrežju in obe spodbujata večjo stopnjo preglednosti ter odprtosti, kot so jih omogočale prejšnje centralizirane zbirke podatkov ali digitalni zapisi. Tu pa se analogije končajo, saj imata blockchain in DLT vsaka svoje pomembne značilnosti.

Ključna razlika med bazo podatkov in blockchainom je, da z bazo podatkov nekdo upravlja in jo nadzoruje. Blockchain pa ne zahteva upravljanja, zato zanj ni treba najti osebe, da bi upravljala platformo – upravljajo jo vsi uporabniki hkrati. 

Nazadnje, varnost izvira tudi iz dejstva, da več računalnikov, imenovanih vozlišča, shranjuje blockchain, zato bi za spremembo knjige morali pridobiti nadzor vsaj 51 % računalniške moči, da bi spremenili zapis – težak podvig zlasti za javni blockchain, kot je denimo glavno omrežje Bitcoina.

Poslovne priložnosti s tehnologijo blockchain

Pri razvoju tehnologije blockchain že dolgo nismo več v ciklu močnih vizij in obljub, saj podjetja in projekti, ki delujejo zgolj na takšen način, preprosto ne preživijo. Smo v fazi intenzivne profesionalizacije industrije, kjer je pot naprej zagotovljena zgolj za podjetja, ki se izkažejo z znanjem, inovacijami in sposobnostjo, da sledijo ciljem in začrtani poslovni poti in so obenem sposobna najti močne in relevantne partnerje.

Glede na Deloittovo globalno blockchain raziskavo iz leta 2019 je kar 53 odstotkov sodelujočih izjavilo, da je tehnologija blockchain letos postala ključna prioriteta njihove organizacije – to je 10-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2018. 83 odstotkov anketirancev verjame, da obstajajo prepričljivi primeri uporabe za tehnologijo v podjetju.

Deloitte povzema blockchain pozicijo leta 2019 kot: »Vprašanje za vodstvene kadre ni več, ali bo blockchain deloval, ampak kako lahko implementiramo blockchain, da bo deloval za nas.«

Pomembnost blockchaina se zagotovo povečuje. 53 odstotkov vprašanih vidi to tehnologijo kot strateško prioriteto za njihovo organizacijo v primerjavi s 43 odstotki v letu 2018. Stališča o blockchainu so postala bolj pozitivna od raziskave, izvedene leta 2018, saj se je kar 86 odstotkov vprašanih strinjalo, da je tehnologija blockchain široko razširljiva in bo sčasoma postala prevladujoča v primerjavi s 84 odstotki v letu 2018.

Na splošno Deloittova raziskava opisuje razvijajoče se okolje, kjer »tudi tisti, ki v preteklosti niso zaupali v to tehnologijo, danes gledajo na blockchain v drugi luči.«

Blockchain je tehnologija, ki hkrati omogoča nastanek in delovanje t. i. kriptovalut, ki so danes javnosti zaradi njihove špekulativne narave in kot sredstvo za zbiranje denarja bolj znane kot sama tehnologija blockchain. Slednja je sicer uporabljiva na mnogoterih področjih, kot so bančništvo, finance in računovodstvo, identiteta v digitalni obliki, trajnostni razvoj in energija, mednarodna trgovina in surovine, prehrana, zdravstvo, javna naročila in ne nazadnje tudi pravo, pojasnjuje Mina Kržišnik, LL.M,strokovnjakinja za digitalno pravo in ustanoviteljica pravne pisarne IURICORN.

Tehnologija namreč omogoča cenejši, varnejši in transparentnejši način prenosa informacij, izvedbe transakcij, beleženja dogodkov, zapisa podatkov in podobno. Tehnologija blockchain bo ne nazadnje omogočila tudi, da se nekateri poslovni procesi avtomatizirajo do te mere, da človeški faktor in potreba po formalni preverljivosti informacij ne bosta več potrebna. 

Blockchain se lahko uporablja za sledenje izvora, odkrivanje goljufij in ponarejanja na področjih, kot so luksuzno blago, umetniška dela, zdravila, hrana in vladni dokumenti. Z izboljšanjem sledljivosti in preglednosti ima lahko koristi tudi dobavna veriga. Ljudem lahko omogoči upravljanje svoje identitete in zasebnosti svojih podatkov, namesto da se zanašajo na centralizirane entitete, kot so Google, Facebook, Twitter in drugi tehnološki giganti.

Pomembne so tudi pametne pogodbe. Pametna pogodba je koncept samoizvajajočih se pogodb, ki so omogočene s pomočjo blockchaina. To odpravlja potrebo po zaupanja vrednih tretjih osebah kot nadzornikih, kar lahko potencialno racionalizira pravne in nepremičninske pogodbe ter znižuje transakcijske pristojbine. Trg pametnih pogodb naj bi, po zadnjih raziskavah, do leta 2023 dosegel 300 milijonov dolarjev.

»Tehnologija blockchain se bo uporabljala v vseh panogah gospodarstva in negospodarstva (finance, zavarovanje, uprava, logistika, zdravstvo, izobraževanje, itd.). Vendar uporabniki ne bomo vedeli (in nam ni treba) da se v ‘ozadju programa’ odvija nova tehnologija,« poudarja mag. Mirjana Ivanuša Bizjak, magistrica ekonomije in profesorica na FKPV (Fakulteta za komercialne in poslovne vede Celje), ki je kot prva slovenska fakulteta v svoje študijske programe vključila predmet Uporaba blockchain tehnologije in kriptovalut in požela lep uspeh udeležbe. 

Kakšen vpliv ima (in bo imela) tehnologija blockchain na gospodarski razvoj v Sloveniji?

Blockchain tehnologija je že do zdaj postavila dva pomembna mejnika v Sloveniji: (i) omogočila je nastanek novih, inovativnih podjetniških pobud zlasti na tistih nišnih področjih, kjer tradicionalni poslovni modeli ne iščejo svojih priložnosti, s tem spodbudila tudi oblikovanje novih, na blockchain tehnologiji temelječih podjetniških iniciativ in posledični prehod dodatnega segmenta ljudi v podjetništvo – predvsem mladih,

(ii) na drugi strani je s projekti, ki so pridobili sredstva z začetnimi izdajami žetonov skozi množično financiranje in tako pridobitev alternativnih virov financiranja pokazala, da so inovativni projekti, ki sicer ne bi dosegali kriterijev za institucionalno financiranje, prav tako lahko tržno zanimivi.

V letu 2017 smo beležili zanimivo razmerje virov financiranja zagonskih podjetij: 50 odstotkov iz institucionalnih virov financiranja (največ iz skladov evropske kohezijske politike), medtem ko so tovrstne investicije, vezane na primarno izdajo žetonov, dosegle 49 %. Ob dejstvu, da imamo razmeroma slabo razvit trg tveganega kapitala, je tovrsten vir financiranja pomenil dejanski preskok v konceptualizaciji podjetništva v Sloveniji.

Na drugi strani bo integracija rešitev, ki jih ponuja blockchain tehnologija t. i. tradicionalnim sektorjem in poslovnim modelom, omogočila njihovo transformacijo navznoter ter tudi v razmerju z njihovimi kupci, saj bo s to tehnologijo, ki ponuja sledljivost, avtentikacijo, nespremenljivost zapisov ipd., omogočena t. i. »kustomizacija proizvodov« oziroma prilagodljivost in proizvodnja produktov ali storitev po meri človeka, hkrati pa bo s svojimi atributi blockchain zagotavljal povečanje zaupanja v proizvedene produkte ali storitve, s tem pa tudi večjo varnost potrošnika. Slednje lahko bistveno vpliva tako na gospodarski kot na družbeni razvoj Slovenije v nadaljnjih nekaj letih, še posebej, če se bodo skupaj z blockchainom uporabljale tudi komplementarne oziroma konvergenčne tehnologije (umetna inteligenca, strojno učenje, internet stvari, velepodatki ipd.). Omenjeno bi naprej lahko bistveno vplivalo tako na produktivnost slovenskega gospodarstva kot tudi na večjo učinkovitost, kar posledično vodi v večjo konkurenčnost gospodarstva in boljši položaj na trgu.

»V letu 2018 smo izvedli javni razpis za pilotne/demo projekte, ki je bil namenjen transformaciji obstoječih poslovnih modelov in optimizacijo procesov z blockchainom in konvergenčnimi tehnologijami, v višini 73 milijonov evrov, iz katerega smo kot rezultat dobili 33 zelo perspektivnih projektov, ki kar v 65 % načrtujejo uporabo blockchaina,« so nam zaupali na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT).

Blockchain rešitve, zlasti v mednarodni trgovini, predstavljajo ustrezno orodje za pospešitev in optimizacijo le-te, še posebej e-trgovine, na drugi strani pa prav zaradi sledljivosti in nespremenljivosti podatkov lahko pomenijo bistvene prihranke. Danes je v Evropi za nekaj več kot 800 milijard evrov letno izgubljenih prihodkov zaradi davčnih utaj, od tega je podatek za Slovenijo 2,6 milijarde evrov na letni ravni. Z uporabo blockchaina bi se prav zaradi značilnosti tehnologije ta znesek na letni ravni bistveno zmanjšal.

Težava nove ekonomije je nedorečenost

Uvajanje novih tehnologij, tudi blockchaina, v procese običajnih podjetji ima svoje zakonitosti, svoj cikel in časovnico.

»Trenutno smo v t. i. ‘prepadu’ ali ‘dolini smrti’ pred splošnim in masovnim sprejetjem tehnologije. Ključ do masovne implementacije pa je ozaveščanje in izobraževanje o tehnologiji, ki teče vzporedno z razvojem blockchain rešitev,« meni Tanja Bivic Plankar, predsednica združenja Blockchain Alliance Europe.

»Kot vedno se začne z informiranjem in izobraževanjem«, potrjuje tudi mag. Ivanuša Bizjak in dodaja, da temu sledi zavedanje o uporabi in koristnosti blockchain tehnologije. 

»Sporočilo blockchain tehnologije je zelo preprosto, a močno. Dovolite inovacijam prosto pot, naj nam kažejo smer razvoja.«

Trenutno se regulacija ne osredotoča na samo tehnologijo blockchaina, temveč na regulacijo kriptovalut. Te so namreč v zadnjih nekaj letih močno spremenile način financiranja, način plačevanja, način investiranja in trgovanja ter način nagrajevanja na eni strani, na drugi strani pa seveda tudi način za prikrivanje premoženja, izogibanje zakonom, pranje denarja in financiranje terorizma, utajo davkov, internetne goljufije in podobno.

Kržišnikova kot nujno potrebno vidi, da se področje kriptovalut čimprej uredi na način, da se zajame vsa problematika, od vprašanja, povezanega s finančnimi instrumenti, klasifikacije kriptokovancev oz. žetonov, do vprašanja identifikacije prek spleta, davčne obravnave, licenciranja ponudnikov ipd. – nekatere od teh stvari so že v pripravi.

Pri regulaciji same tehnologije blockchain po njenem mnenju zadostuje zgolj »mehka« regulacija (industrijski standardi, smernice, priporočila, itd.). Drugačna ureditev bi lahko razvoj te tehnologije zavrla, razlaga strokovnjakinja.

Po drugi strani Ivo Grlica, uveljavljeni ljubljanski odvetnik, ki se s področjem blockchain in IT prava ukvarja že od leta 2016, največje ovire vidi na davčnem področju. Podjetja namreč nimajo pravne varnosti, kako se bodo posamezne transakcije davčno obravnavale. Dosedanja praksa pa je pokazala, da davčni organi blockchain industriji niso naklonjeni, prav tako se njihova stališča večkrat (in celo za nazaj!) spreminjajo, razlaga Grlica in dodaja:

»Ocenjujem, da je problem dejansko širši kot zgolj vprašanje posameznih pravil ali tega ali onega konkretnega problema – pač pa je neustrezna celotna širša negativna politika, ki jo država zavzema v odnosu do blockchain sektorja.«

Ljubljanski odvetnik je mnenja, da smo kot družba zamudili edinstveno priložnost, da Slovenijo naredimo privlačno destinacijo, ki bo pritegnila kapital, znanje in tudi nova delovna mesta. Zaradi uspešnih in inovativnih podjetij smo imeli takšno priložnost v letih 2016, 2017. Takrat bi se lahko ustavil beg možganov iz Slovenije – še več, inovativna mlada podjetja so se zanimala za vstop v Slovenijo kot jurisdikcijo, kjer želijo razvijati, ustvarjati vrednost in tudi zaposlovati. S prijazno davčno in siceršnjo zakonodajo bi k temu prispevali. Lahko bi v celoti izkoristili tudi izjeme, ki jih zakonodaja EU dopušča (in celo spodbuja) na področju prava vrednostnih papirjev.

»To je uspelo na primer Estoniji, ki je – paradoksalno – z nižjo in zagonskim podjetjem prijazno obdavčitvijo ustvarila več davčnih prihodkov. Slednje se sedaj pozna tudi v njihovem v celoti digitaliziranem šolstvu, upravnih storitvah, investicijah v javno infrastrukturo in podobno. Talin tudi v turobnih severnjaških zimskih mesecih žubori od poslovnega življenja, gradijo se najprestižnejši hoteli, nova podzemna železniška postaja, ekspresne železniške povezave s sosednjimi mesti. V Sloveniji nasprotno na področju blockchain sektorja vlada mrtvilo, svetle domače izjeme so redke, vlak za pritegnitev tujega znanja pa smo že zdavnaj zamudili,« kritično pove Grlica.

Podjetja, grajena za distribuirani svet, namreč iščejo države, ki imajo največ razumevanja za prihodnost in se najbolj trudijo z ureditvijo zakonskih okvirov. Trenutno pri tem vodijo Švica, Estonija in Malta.

Da imamo v Sloveniji glede regulacije napačen pogled, meni tudi predsednica združenja Blockchain Alliance Europe. Postavljanje regulatornih okvirjev za tehnološke blockchain rešitve, ki še niso splošno sprejete, je neučinkovito in nesmiselno ter lahko tudi zavira razvoj tehnologije same, razlaga predsednica in pove, da je smiselno rešitve najprej implementirati in šele nato preveriti, kje in na kakšen način je regulacija potrebna, ali regulacija že obstaja znotraj obstoječih predpisov, je morda že obstoječe predpise treba prilagoditi, ali pa so potrebni novi zakoni. 

Kot omenja Grlica, je imela Slovenija že v letu 2017 enkratno priložnost, da postane prva država, ki bi omogočala regulirano izvedbo izdaje prve regulirane javne ponudbe kriptožetonov z namenom financiranja projektov. Tedaj je bilo to smiselno; Blockchain Think Tank Slovenije pa je skupaj s številnimi ostalimi predstavniki blockchain skupnosti sestavil tudi neobvezujoče ICO (Initial Coin Offering) smernice. Da je takšen dokument nastal na pobudo skupnosti same, je bilo v Evropi unikatno, saj je dejansko pomenilo poskus samoregulacije. Če bi tedaj nastale smernice spremenili v kakršen koli zavezujoč pravni dokument, bi Slovenci orali ledino.

Danes je ena od držav, kjer je možno izvesti reguliran ICO, Liechtenstein; z velikim pompom je regulacijo na tem področju napovedala Malta, žal pa dejanske možnosti niso parirale velikim obljubam. Mnogo držav se usmerja tudi v urejanje področja tokeniziranega premoženja in platform, ki takšno premoženje ponujajo, in v izdajo licenc za kriptomenjalnice ter kriptobanke.

Zelo smiselno bi bilo, da bi pristojni v Sloveniji razmislili, ali se želimo pozicionirati na tem področju kot pionirji. Priložnost, da postanemo obljubljena kriptodestinacija, še vedno obstaja; možnost, da to tudi zares postanemo, pa je vsak dan manjša, pove predsednica Tanja Bivic Plankar.

»Velika težava v Sloveniji je tudi ta, da mnogi zakoni niso usklajeni niti z ‘običajnimi’ zahtevami digitalne dobe; spremembe in odpiranje zakonov trajajo predolgo, ravno tako nismo sprejeli zakonov in predpisov, ki bi spodbujali podjetništvo. Vse to se odraža tudi na delovanju podjetji, ki razvijajo ali implementirajo blockchain tehnologijo,« še dodaja Bivic Plankarjeva.

Tudi strokovnjakinja za digitalno pravo, Kržišnikova, meni, da bi Slovenija lahko bolje izkoristila potencial »majhnosti« ter potencial slovenskih podjetnikov in startup podjetij in doma zadržala več kapitala, hkrati pa privabila tudi tuj kapital. Seveda bi bilo za to potrebno hitrejše pristopanje k spremembam ustreznih zakonov. Slovenski regulatorji so na eni strani izjemno dobro poučeni o tehnologiji in njenih izzivih, na drugi strani pa izjemno zadržani pri regulaciji teh tehnologij.

Trenutno za blockchain in kripto startup podjetja ter tudi investicije v startupe zaradi relativno visoke stopnje pravne nepredvidljivosti neurejenih področij Slovenija ne nudi najbolj ugodnega razvojnega in investicijskega okolja. Kjer ureditev je, pa pogosto le-ta zavira delovanje in razvoj startupa.

Kako lahko razvojniki, ponudniki in podjetniki omejijo svojo odgovornost?

Treba je urediti celotno pravno infrastrukturo za opravljanje dejavnosti. To pomeni zlasti ustrezno pravno obliko podjetja (običajno družba z omejeno odgovornostjo – čeprav tudi tu obstajajo omejitve), pogodbe z razvijalci in partnerji (ki poskrbijo za varovanje intelektualne lastnine), splošne pogoje svojih storitev, politiko zasebnosti ter AML politiko, poudarja Grlica. Poskrbeti je treba tudi za ustrezno davčno skladnost in, kot že omenjeno, zaščito svoje intelektualne lastnine. Tudi če poslovanje ne bo šlo tako kot predvideno, bo namreč podjetju ostalo vsaj to – seveda, če bo pravočasno ustrezno zaščiteno.

Posebej velja opozoriti na ustrezno oblikovane in formulirane splošne pogoje poslovanja. Če splošni pogoji niso ustrezno pripravljeni ali so bili kar od nekje prekopirani, predvsem pa če so prestrogi ali poslovno neobičajni, bodo namreč zelo verjetno neizvršljivi pred sodiščem. To pomeni, da bo podjetnik ali podjetje odgovorno po splošnih odškodninskih pravilih, ne da bi se takšen neobičajen ali prestrog pogoj (ki se bo štel za ničnega ali neizvršljivega) sploh uporabil.

Ko govorimo o neuspehu blockchain sektorja v Sloveniji, ne moremo mimo nizke poslovne in pravne kulture v zagonskih blockchain podjetjih. »Podjetniki« (v narekovajih) namesto povezave z zrelejšimi podjetji, pridobitvijo ustreznih investicij razmišljajo zgolj kratkoročno. Pogosto imajo nerealistična pričakovanja na podlagi nič ali malo materialne osnove.  

Namesto da bi podjetja pravočasno poskrbela za ustrezno pravno infrastrukturo in skladnost, hitijo z razvojem in dajanjem nerealističnih pobud. Nato pa povsem po nepotrebnem zabredejo v takšne ali drugačne pravne ovire, ki bi se jim pravočasno lahko povsem izognili, pojasnjuje Grlica.

Odgovornost se omeji na različne načine in glede na to, za kakšen poslovni model gre, pa pojasnjuje Kržišnikova. Nekatere dejavnosti je možno tudi že zavarovati. Ogromno je tipskih splošnih pogojev in t. i. click-wrap pogodb, ki jih mora potrošnik sprejeti, zato da lahko uporablja neko storitev. Na ta način ponudnik izključi svojo odgovornost do tiste mere, ki jo dovoljuje zakon.

»Moje mnenje je, da podjetjem, ki razvijajo in ponujajo storitve, povezane z blockchain in kripto tehnologijo, največjo varnost daje skladno delovanje, sledenje zakonom, priporočil, smernic, transparentno komuniciranje z vsemi deležniki (regulatorji, stranke), določena stopnja samoregulacije ter upoštevanje industrijskih standardov varnosti in skladnosti,« svetuje Kržišnikova.

Oba pravna strokovnjaka opozarjata, da je ime decentralizirane aplikacije dejansko zavajajoče. V pravu, pravita, se vedno najde odgovorno osebo. Torej osebo, ki bo odgovarjala – lahko tudi s celotnim svojim premoženjem in tudi kazensko – če in ko bo šlo kaj narobe. Ali če bo takšna decentralizirana aplikacija zlorabljena za kaj nezakonitega. Torej se za tehnologijo ni mogoče skriti.

Kako bo država v prihodnje spodbujala blockchain in startupe?

Država danes spodbuja podjetja na različne načine: kot že omenjeno, izvaja javne razpise, ki so namenjeni implementaciji digitalnih tehnologij. Poleg tega bo v letu 2020 pričela z izvajanjem pilotnega projekta – regionalnega sklada za spodbujanje zagona in razvoja blockchain in AI startup podjetij, ki ga Evropska komisija skupaj z Evropskim investicijskim skladom pilotno odpira prav v Sloveniji in bo deloval na območju Slovenije in Hrvaške, s skupno predvideno višino sredstev 40 milijonov evrov.

V okviru instrumenta DESI (Digital Innovation and Scale-Up Innitiative) so predvidena tudi dodatna sredstva za namen tehnološkega transferja in prenosa znanja tako s strani države kot tudi univerz na podjetja. Dodatno bo Evropska komisija zagotovila sredstva iz Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF – Connecting European Facility) predvsem za infrastrukturni del in za zgoraj navedene storitve, ki jih bo država po fazi testiranja tudi implementirala.

Poleg tega lahko država spodbuja uporabo blockchain tehnologije z aktivnim pristopom k izobraževanju in usposabljanju podjetij ter s predstavitvijo dobrih praks in razvojem tistih standardov, ki bi omogočili čim širšo uporabo blockchaina v večjem delu gospodarstva. Za ta namen je država ustanovila tudi Slovensko blockchain partnerstvo, da bi se ta znanja, izkušnje in primeri dobrih praks čim bolj intenzivno začeli uporabljati tako v izobraževalnem sektorju, gospodarskem (po vertikalah) in institucionalnem ter tudi na drugih področjih družbenega življenja, pravijo na MGRT.

»S t. i. testnimi okolji oziroma sandboxi za različne vertikale bomo spodbudili iskanje regulatornih rešitev za implementacijo blockchaina tam, kjer v tem trenutku regulativa pomeni omejitev. V vsakem primeru pa bomo še naprej intenzivno spodbujali podjetništvo predvsem med mladimi z inovativnimi podjetniškimi idejami in podpirali njihovo realizacijo, finančno ali pa z različnimi nefinančnimi oblikami sodelovanja,« še dodajajo na MGRT.

Kaj nas čaka v 2020?

Blockchain trenutno napreduje po agendi podjetij – iz začetnih faz se premika v proizvodne. To nikakor ne pomeni, da se bliža splošni uveljavljenosti: da bi se to zgodilo, je treba nasloviti težave, kot so interoperabilnost blockchaina, prenosljivost pametnih pogodb, zasebnost podatkov in upravljanje s ključi (gesli) ter urediti mnogo prej omenjenih regulativnih vprašanj.

Ko bo blockchain-kot-storitev (Baas) na voljo pri velikih igralcih, kot so Microsoft, Amazon, IBM, Oracle, VMware in Fujitsu, pa je jasno, da se tehnologija ne bo mogla izogniti popularnosti.

Predsednica združenja Blockchain Alliance Europe meni, da bomo v prihodnjem letu zagotovo videli več pilotnih projektov. Tehnologijo blockchain namreč v Sloveniji že testira veliko podjetij, predvsem tistih, ki se zavedajo pomena inovacij in prednosti, ki jo prinaša biti med prvimi oz. orati ledino. Ravno zato o tovrstnih sodelovanjih (še) ni veliko znanega, saj bodo mnogi svoje rešitve razkrili tedaj, ko bodo prepričani o uspehu pilotega projekta in bo to zanje res pomenilo primat in pomemben mejnik v samem razvoju podjetja.

»Blockchain nam ne nalaga omejitev. Nasprotno, daje nam novo stopnjo svobode in prostosti, da svet, v katerem živimo, postavimo na najvišje mesto. Blockchain bo definitivno novo orodje novega desetletja,« pravi mag. Ivanuša Bizjak in dodaja, da nedavno nastalo Slovensko blockchain partnerstvo državi daje priložnost, da bo prevzela pionirsko vlogo na področju razvoja blockchain tehnologije in umetne inteligence ter posledično dosegla izjemno mednarodno prepoznavnost.

Tako postajamo del evropske blockchain infrastrukture. Znotraj European Blockchain Service Infrastructure (EBSI) bo Slovenija aktivno prispevala k razvoju primarno štirih stebrov aplikacije tehnologije blockchain, in sicer na področju notarizacije in avtentikacije EU-sredstev, diplom in izobrazbenih dokazil, evropske identitete in delitve informacij. Za vse omenjeno pa potrebujemo strokovnjake s področja ekonomije in prava ter informatike s poznavanjem in razumevanjem blockchain tehnologije.

Po besedah Ivanuša Bizjakove je preživetje blockchaina odvisno od tega, kako ga bodo uporabljali posamezniki – ne le v tehnološkem pomenu. Uvajanje blockchaina (in osvajanje trga) bo postopno – od razvojnikov in startup podjetnikov naprej. Nato bo sledilo poslovno-tehnološko področje poslovanja. Sledile jim bodo organizacije, ki vidijo potrebe po spremembah. Sledil bo pritisk družbe, ki zahteva spremembe (obstoječih gospodarskih sistemov). Zadnja, ki se bodo pridružila, bodo podjetja, ki se upirajo spremembam.

Na področju gospodarstva lahko pričakujemo vse širšo uporabo blockchain tehnologije v obstoječih poslovnih modelih, s hkratnim povečanjem kompetenc za uporabo te tehnologije po celotni verigi vrednosti.

Na mednarodni ravni vse kaže na še intenzivnejšo uporabo blockchain tehnologije na področju e-trgovine in e-poslovanja. Pri tem bo treba posvetiti posebno pozornost digitalnim valutam, ki jih vse bolj uvajajo države in bodo bistveno spremenile valutne trge, saj bodo s tem, ko uvajajo algoritemske rešitve, bistveno zmanjšale volatilnost valut, valutna nihanja in pocenile ter pospešile prenos sredstev, kar so, bolj ko ne, najpomembnejši dejavniki mednarodne trgovine.