Javna ovadba za sodnico, ki je ukazala mučenje otrok
»Biti pameten« pri postopkih na družinskem sodišče je zelo nehvaležno dejanje, saj vedno obstaja velika verjetnost, da se motiš. Marsikdo se na družinsko sodišče obrne v sporu z bivšim partnerjem, še posebej takrat, ko gre za dobrobit otrok, ker meni, da bo le-to pristransko. A včasih se zdi, da je zgodb, ko je bila pravica slepa in se je odločilo vse prej kot v korist otrok, preveč. Na trenutke se zdi, da so izjeme, ki potrjujejo pravilo, postale kar pravila.
Vsega so krive zaščitniške matere
Zgodb o ločitvah je toliko, kot je ločencev, preveč. Prevečkrat se, kadar ni stikov, sliši stavek »Ti ga je p* vzela, a ne? So one p* z odvetnico vred naredile vse, da jih ne vidiš več!« Ja, iluzorno bi bilo reči, da ni tako, a žal obstaja tudi druga plat teh primerov.
Prevečkrat se pri stikih, ki jih matere preprečijo, zavzame stališče, da to dela zaradi že katerega sindroma, ker so zlobne in ker želijo nagajati. Zelo redko se vsak primer obravnava zase, neodvisno od drugih. In ker se potem vse primere obravnava po enakem »muštru«, se dogaja, da je odločitev sodišča (ne)zavestno v nasprotju z največjo koristjo otrok.
Težava ima sicer globlji izvor, saj še vedno velja »pravilo«, da otrok spada k materi. Če ga dobi oče, pa mora biti z materjo nekaj zelo, zelo narobe. Saj sodišča vedno(?!) odločajo v korist otrok. Praksa je sicer pokazala, da ni tako in da sta tako oče kot mati lahko odlična starša. Zaradi prastarega prepričanja se potem vse »napake« v sodnih dvoranah jemlje s predpostavko, da sodišče odloča vedno prav, da če pa otroka dodeli očetu, je z materjo nekaj zelo narobe.
Nihče ne pomisli, da je mogoče mati uvidela, da bo oče bolje poskrbel za otroka, ali mogoče, da je sodišče naredilo napako, ker le-to je pač nezmotljivo.
»Preglasno« odvetnico preiskuje Odvetniška zbornica Slovenije
Kako močno se lahko se lahko sodišče zmoti, se je pokazalo 17. marca letos, ko je Slovenijo pretresel posnetek nasilnega odvzema otrok. Nekateri so se zgražali, drugi krivili mater … Ker ni bilo vseh podatkov, le to, da je mati že večkrat dobila kazen zaradi nespoštovanja izvajanja stika, je marsikdo pomislil, da mora biti v ozadju marsikaj ter da ni moč dajati sodbe o tem in da je mogoče sodišče ravnalo prav.
Dokler se ni oglasila odvetnica matere, ki zdaj že štiri mesece ni videla svojih otrok, in pojasnila, da je težava v sodnici, ki je slepo sledila vsem zahtevam očeta, materine pa zavračala. Po besedah odvetnice Nevenke Šorli, zapisanih v Pravni praksi (Št. 28/2020, str. 13 – 15), naj bi šlo za očeta, ki se je »na otroke spomnil šele po razpadu skupnosti. In ker ne priznava motnje ne odtujenosti od otrok, je začel napadati mamo, da mu brani stike z otroki.«
Po mnenju Šorlijeve 20 mesecev trajajoč spor vsebuje cel seznam nepravilnosti. Kot navaja, je že to, da je postopek trajal polnih 20 mesecev, kazalec, da nekaj ni bilo prav. V tem času je bilo izdanih kar devet sklepov o začasnih odredbah, kjer je edini razlog za takšno odločitev, da so stiki v korist otrok. Prav tako ni bil postavljen izvedenec, psihiater specialist za osebnostne motnje, za očeta, ki naj bi svoje motnje ne priznaval.
Tudi Višje sodišče v Ljubljani je s svojimi odločitvami zamujalo in kljub posredovanju, da vendarle gre za resno situacijo, ni podalo odgovora na pritožbo matere zoper sklepa o začasni odredbi z dne 8. novembra 2019, s katero so bili otroci na zelo krut način odvzeti materi.
Kako bizaren in škodljiv za otroke je ta primer, dokazujejo tudi navedbe odvetnice Šorli, ki pojasnjuje, da je sodnica vsakemu predlogu očeta ugodila, ne glede na posledice. »Tako je na primer brez vednosti matere in otrok kar sama s sodno odločbo, dobesedno čez noč, izpisala osemletnega sina iz šole v domačem kraju in ga s sodno odločbo vpisala v šolo v kraju, kjer živi oče in je 40 km stran od doma otrok. Za prešolanje je otrok izvedel zjutraj ob prihodu v šolo.«
Sodnica naj bi šla še tako daleč, da je 17. oktobra 2019, na skrivaj, brez izvedenskega mnenja poslala CSD elektronsko sporočilo s priporočilom, naj predlagajo, »da se vsi trije otroci takoj – z začasno odredbo – zaupajo očetu …« CSD je predlogom nekritično sledilo in sodnica je lahko odločila, kot je.
Odvetnica, ki je že dlje časa opozarjala z imenom in priimkom sodnice na slabo delo nekaterih sodnikov, se zdaj ukvarja s prijavo na Odvetniško zbornico Slovenije.
Javna ovadba sodnice
V bran odvetnici Nevenki Šorli je pred dnevi stopil nekdanji sodnik Ustavnega sodišča RS mag. Matevž Krivic ter zapisal, da »podaja tožilstvu javno ovadbo zaradi tega dejanja(op.a.: mučnega odvzema otrok)«. Tožilstvu daje predlog, da je ovadba ali pod členom 135. a KZ, lahko tudi pod 190., 192., 257., 258. in 266. členom KZ.
Krivic meni, da se je za takšen korak odločil, ker je bila odločitev sodnice navodilo za mučenje otrok, ki je v nasprotju s 3. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah. K temu dejanju ga je po njegovem mnenju privedlo dejstvo, da »v senci povsem nedopustnih političnih pritiskov na neodvisno delo tožilstev in sodišč potem takšne ‘nepolitične’ zadeve niso dovolj odmevne«, vsaj ne za večino medijev.
»In kaj bo z otroki, ki so že štiri mesece ločeni od matere, če se na koncu (kdaj??) izkaže, da je bila njihova dodelitev očetu v tem primeru zanje res zelo škodljiva?« se ob koncu sprašuje Krivic.
Družinski zakonik naj bi reševal težave v družinah in tudi v ločitvenih bitkah, a glede na to, da je večina mediatorjev na CSD strokovno dejansko neustreznih, se poraja le vprašanje, koliko dodatne škode bo s tem še narejene.
Družinska sodišča so vsaj v primerih določitev stikov, še posebej v primerih, ko vsaj eden izmed staršem manipulira in zavaja, nemočna. Uveljavljenje moči s spornimi odločitvami pa otrokom tudi ne bo prineslo koristi. Mogoče je čas, da je tudi ta tematika bolj medijsko izpostavljena ter da se zgodbe ljudi slišijo tudi v javnosti, ne zgolj na kakšnih forumih. Mogoče bi ta tema morala postati politična. Zadnji podatki kažejo, da se v Sloveniji ločuje vse več ljudi in je na vsakih 1000 porok vsaj 370 ločitev.
