Naprej na vsebino

V senci covida-19 zmanjkuje denarja za raziskave drugih bolezni

Svet že šest mesecev trepeta pred virusom covid-19. Od dneva, ko je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) razglasila nujno zdravstveno stanje izrednega pomena, do danes se je prek 16 milijonov ljudi okužilo in več kot 650.000 ljudi je izgubilo bitko s tem zahrbtnim virusom. 

Po mednarodnih zdravstvenih predpisih je pandemija covida-19 že šesto razglašeno globalno zdravstveno stanje. Najtežje do sedaj, saj se še naprej pospešuje in se je v zadnjih šestih tednih število primerov podvojilo.

Število na novo okuženih se je podvojilo

Ko je 30. januarja 2020 SZO razglasila izredne razmere za javno zdravje in najvišjo stopnjo alarma po mednarodnem pravu, je bilo zunaj Kitajske manj kot 100 primerov, o smrtnih primerih ni bilo govora. Zato bo SZO ponovno sklicala odbor za nujne primere, da bodo znova ocenili pandemijo in sestavili nov načrt.

Generalni direktor SZO Tedros Adhanom Ghebreyesus meni, da je »pred nami še dolga pot«. Ne glede na to, da je že jasno, da covid-19 ni tako nedolžen virus, se države nanj odzivajo različno. Nekatere bolj, druge manj uspešno, težave pa povzročajo tiste države, ki še vedno verjamejo, da gre za »teorijo zarote«. Michael Ryan, koordinator SZO za nujno pomoč, meni: »Skrbeti nas morajo razmere tam, kjer težave niso izpostavljene, kjer težave prikrivajo, kjer je vse videti dobro.« Ter dodaja: »Kot pri vseh drugih nalezljivih boleznih tudi pri covidu-19 velja: to, da je videti dobro, še ne pomeni, da so razmere res dobre.«

Covid-19 zasenčil pomembnost drugih bolezni

S svojim pojavom je covid-19 zasenčil pomembnost drugih virusov in bolezni. Storitve za preprečevanje, testiranje in zdravljenje drugih bolezni so bile motene, oskrbovalne verige so bile prekinjene, omejena finančna in človeška sredstva so se preusmerila, politični poudarek pa se je usmeril na zadrževanje pandemije in gospodarskega okrevanja.

Eden takšnih virusov, ki je zgubil pomen, je hepatitis (op .a.: jutri je svetovni dan hepatitisa). Hepatitis ima pet glavnih sevov virusa, najpogostejši vrsti sta B in C, ki povzročata poškodbe jeter in jetrni rak.

Po ocenah SZO po svetu živi 325 milijonov ljudi s hepatitisom B ali C. Ti virusi vsako leto ubijejo približno 1,3 milijona ljudi, zato je nujno, da so ukrepi usmerjeni tudi v preprečevanje in širjenje te bolezni.

Leta 2016 je SZO sprejela globalno strategijo proti hepatitisu, s katero je postavila prve svetovne cilje za odpravo hepatitisa. Strategija zahteva odpravo virusnega hepatitisa kot grožnje javnemu zdravju do leta 2030. Do takrat bi se moralo zmanjšati število novih okužb za 90 % in smrtnost za 65 %.

Nova zdravila so hepatitis C iz vseživljenjske smrtonosne bolezni spremenila v bolezni, ki jih je v večini primerov mogoče ozdraviti v 12 tednih. Žal še v mnogih državah zdravila ostajajo draga in si jih bolniki ne morejo privoščiti.

Nekateri cilji so tako bili doseženi, a žal je covid-19 nadaljnje raziskave in testiranja onemogočil. Res je SZO v sodelovanju z Londonsko šolo higiene in tropske medicine dosegla globalni cilj, zastavljen leta 2000, da do leta 2020 zmanjšajo razširjenost okužb s hepatitisom B pri otrocih, mlajših od pet let, na manj kot 1 %. A pot do cilja je še dolga.

Trenutno je fokus vseh raziskovalnih centrov usmerjen v iskanje cepiva za covid-19. Cepiva za druge bolezni se razvijajo leta, ta hip pa želijo v čim krajšem času najti najustreznejše zdravilo, da se norija covida-19 ustavi.

Na eni strani je covid-19 povzročil veliko zmedo, ustavil svet, pokazal najslabše in najboljše v ljudeh, povzročil začetek gospodarske krize, brezposelnost in razkril vse tančice, ki bi morale ostati skrite. Pričakujemo pa lahko še eno neprijetnost. Porast vseh bolezni, ki so bile do sedaj zanemarjene. Če se je pred pol leta govorilo o tem, da smo zelo blizu zdravilu proti raku in še kateri smrtno nevarni bolezni, se je ta blizu prestavil na daljši rok.

Higiena rok, kašlja in maske so tisto najmanj, kar lahko vsak posameznik prispeva k temu, da se virus zajezi. Naša življenja so in bodo drugačna, a žal se mnogi tega ne zavedajo, ne vidijo širine problema. Ena zabava, rojstni dan, poroka … ne bi smela odtehtati skrbi zase in za druge. Cepivo bo, vprašanje je le, kdaj in predvsem koliko birokratske vojne bo potrebne, da se bomo lahko cepili. Redko kdo se zaveda, da je največji sovražnik le sam sebi, še posebej, če meni, da je vse skupaj le prenapihnjeno in služi zgolj moči in želji po obvladovanju nekaterih.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice