Vinski trg se ruši

Težavam zaradi posledic koronavirusa ni videti konca. Panoga, ki je utrpela veliko škodo, je vsekakor vinogradništvo, in to tako v Sloveniji kot v svetu. Pred dnevi so iz Francije prišle novice, da je zaradi koronavirusa in Trampovih tarif francoski trg vina propadel. Odvečno vino sedaj spreminjajo v razkužila, kar je bila ena od možnosti tudi v Sloveniji. Francoski vinarji sicer nad idejo niso navdušeni, a kot kaže, je to edini način, da se znebijo vina.

Francosko vino postaja razkužilo za roke

Koronakriza je najbolj prizadela francosko regijo Alzacijo, kjer domuje vrhunsko francosko vino. Na tisoče vinarjev te regije se te dno sooča s podobno usodo – svoje vrhunsko vino točijo v cisterne, namenjene v destilarne, kjer ga bodo spremenili v razkužilo za roke.

Gospodarska kriza, ki jo je prinesel koronavirus, v kombinaciji s 25-odstotnim davkom Trumpove administracije na francoska vina, kar je posledica spora  o trgovinski vojni z Evropo, je zrušila trg vin. Tako so alzaške vinske kleti polne vrhunskega vina. Predčasna letina 2020 je pred vrati, zato je treba narediti prostor za novo letino.

Edini način, poleg seveda preprosto tega, da se litre vrhunskega vina spusti v odtok, je prodaja pod ceno destilarnam. Tako bo samo v Alzaciji končalo več kot šest milijonov litrov vina oziroma vsaj 15 odstotkov proizvodnje vinarjev v destilarnah.

Francoska vlada sicer želi zaščititi svojo dragoceno vinsko dediščino, zato so se odločili za subvencioniranje. Približno 5000 vinarjem je tako namenila nadomestilo v višini enega dolarja (0,85 evra), če vino prodajo za destilacijo. V Sloveniji so za isti ukrep vino prodajali pod 0,50 evra na liter.

S podobno težavo se srečujejo tudi v drugih regijah v Franciji. Čeravno so težave na vinarskem trgu prisotne že več let, pa se je letos prvič po krizi leta 2009 zgodilo, da bo vino šlo v destilacijo.

70-odstotna izguba, ki je prinesla denarno izgubo, ni edina težava. Večji je psihološki udarec, ljudi je sram, o tem ne želijo govoriti in padajo v brezno revščine. Mnogi se bojijo, da bodo zaradi nastale situacije izgubili svoj skromni dom.

Slovenski vinarji prav tako bijejo bitko za preživetje

Tudi slovenski vinarji imajo težave, ne toliko s Trumpovo vojno kot s prepolnimi vinskim kletmi in s sramotnimi cenami odkupa. Ministrstvo za kmetijstvo še vedno pripravlja in popravlja ukrepe, ki so na voljo za rešitev vinskega sektorja po letošnji epidemiji novega koronavirusa.

V nasprotju s francoskimi vinarji slovenski še čakajo na začetek in izvedbo krizne destilacije in na krizno skladiščenje vina. Zeleno trgatev pa že izvajajo. Ukrep zelene trgatve v Sloveniji lahko uveljavljajo vinogradniki, ki so v register pridelovalcev grozdja in vina lani prijavili vsaj 5000 kilogramov grozdja in nameravajo trganje nezrelega grozdja izvesti na vsaj desetini svojih obdelanih vinogradov.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je za ukrep zelene trgatve, s katerim se seveda najbolj mudi, saj jo je treba opraviti do sredine avgusta, prejela 296 vlog za skupaj 328 hektarjev vinogradniških površin. Nekaj več vlog so prejeli iz vzhodnega dela Slovenije, in sicer 188 za 203 hektarje, medtem ko so iz zahodnega dela države prejeli 108 vlog za 125 hektarjev površin.

Ukrep za destilacijo še čaka na svojo realizacijo

Če so upravičenci za zeleno trgatev manjši vinarji, pa večji, ki letno pridelajo vsaj 30.000 litrov vina, še čakajo na ukrep destilacije. Tega bodo deležni tisti, ki bodo pripravljeni destilirati vsaj 25.000 litrov vina. Višina podpore bo znašala 80 centov za liter, kar je bistveno več, kot je bilo prvotno napovedano, a manj, kot ponuja francoska vlada, ter absolutno premalo, da bi vinarji pokrili stroške.

Kleti, ki odkupujejo grozdje od drugih vinogradnikov, bodo tokrat podporo prejele le, če bodo grozdje od njih odkupile tudi letos, količina pa ne sme biti bistveno manjša kot leto prej.

Podporo za krizno skladiščenje bodo prejeli tisti, ki bodo vsaj pol leta skladiščili vina letnikov 2018 in 2019. Ti bodo v letu dni prejeli po deset evrov za skladiščenje enega hektolitra vina (zgolj 10 centov na liter vina). Uredba o tem je še v usklajevanju, a naj bi bila pripravljena do konca julija.

Vinarji ob tem opozarjajo, da bodo v aktualni krizi tudi žrtve uvoza cenenih tujih vin, ki jim bodo še dodatno zniževala cene, ter menijo, da bi bilo smotrno začasno omejiti uvoz. Vendar na kmetijskem ministrstvu po pričakovanju odgovarjajo, da predlog za začasno omejitev uvoza ne bi bil v skladu s prostim pretokom blaga znotraj Evropske unije in zato tak ukrep ni mogoč.

Slovenija je bila nedavno še samooskrbna z vinom, a glede na ukrepe in sramotno nizko odkupno ceno je vprašanje, če bo tako še v prihodnje. Podobno je tudi z ostalimi kmetijskimi panogami. Resni in konstruktivni ukrepi so nujno potrebni, na kar kmetje intenzivno opozarjajo, a žal na kmetijskem ministrstvu zaenkrat še nimajo sogovornika.