Naprej na vsebino

Pirkovič Podobniku: Telekom ali maske?

vir: zajem posnetka, RTV SLO

Prejšnji teden je Igor Pirkovič v oddaji Odkrito na RTV Slovenija gostil Marjana Podobnika, predsednika SLS in novoizvoljenega predsednika Društva poslancev 90.

Beseda pa ni tekla le o tem, pač pa je Podobnik odkrito predstavil svoja stališča glede petkovih protestov, Orbana, zamujenih razvojnih priložnostih Slovenije in še česa.

“Želimo dodati kamenček v mozaik večje slovenske povezovalnosti med ljudmi in strankami različnih političnih opredelitev,” je svoje videnje Društva poslancev 90 uvodoma predstavil Podobnik. Društvo povezuje poslance in poslanke vseh dosedanjih sklicev Državnega zbora, vključno z aktualnim. Poleg tega, da društvo ureja nekatere statusne rešitve bivšm poslancem, predstavlja tudi temelj za sodelovanje različno mislečih ter soočanje različnih menj in pogledov brez izključujočih konfliktov.

Kljub razlikam naj bi člani različnih političnih opcij tudi v odločevalni politiki ostali zgolj politični konkurenti; če postanejo sovražniki, trpi ljudstvo in se slabo piše državi, je prepričan Podobnik.

To je navezal na obdobje osamosvojitve, glede katerega meni: “Nič ni narobe, če to obdobje do neke mere idealiziramo, da bo v spominu slovenstva zapisano kot obdobje, ko smo sodelovali (čeprav tudi takrat ne vsi), ko smo se dogovoarjali, in s tem je prišlo do enotnosti vrednostno različnih strank v odločilnem obdobju pred plebiscitom”.

Jugonostalgija pomembnejša od osamosvojitve?

Voditelj Pirkovič je na tem mestu omenil dejstvo, da so v tem času obstajali ljudje, katerim Slovenija ni bila (prva) opcija, na kar Podobnik odgovarja, da je DEMOS aktivnosti vodil, na koncu pa je na primer tudi Kučan kot predsednik Predsedstva odigral pozitivno vlogo pri doseganju enotnosti. A malo pred končno odločitvijo (o samostojnosti, op.a.) so še obstajale stranke, ki so se z jugoslovanskimi funkcionarji pogovarjale na način, kot da bo osamosvojitev Sloveniji preprečena. V času, ko ni bilo jasno, koliko letalskih in tankovskih napadov nas čaka, je bilo zaskrbljujoče, da niso vsi akterji z v Sloveniji zavestno in aktivno delovali za samostojnost. A velika večina jih je, še pove.

Sogovornika sta se dotaknila tudi jugonostalgije, kjer Podobnik ne vidi težave, če imajo nekateri jugonostalgijo, veliko težavo pa vidi v tem, da imajo jugonostalgične ideje pogosto primat v odnosu do naše osamosvojitve, saj s tem svetu sporočamo, kot da smo do države prišli slučajno, in ne vemo, kaj naj bi z njo naredili.

Kdo je resnični nasprotnik razvoja Slovenije?

Po osamosvojitvi je šlo precej stvari tudi narobe; trenutne hude konflikte v politiki predsednik SLS zato razume kot drugo fazo osamosvajanja, v kateri je potrebno narediti nekatere stvari, ki jih ob osamosvojitvi nismo naredili npr. zaradi neizvedene lustracije ali ne optimalnega modela in izvedbe privatizacije. V prvi fazi osamosvajanja je bil nasprotnik jasno definiran, danes pa tudi zaradi velike neuravnoteženosti medijev (tudi takrat je bila, a ne taka v odnosu do osamosvojitve) pa ga je težko prepoznati, pravi, in se vpraša, kaj so razlogi, da ima npr. medicinska sestra pri nas manj kot polovico plače avstrijske, in kaj so razlogi, da Slovenija ne izkoristi svojega ogromnega razvojnega potenciala?

Takšna destruktivnost, kot se izraža na petkovih protestih, ne more biti alternativa, razmišlja Podobnik. Totalni antijanšizem in grožnje s smrtjo niso normalne, posebno hudo pa bi bilo, če bi to postalo normalno. Protestniki, če bi jih vsak petek prišlo 5000, predstavljajo 0,25% Slovencev, in napačno je, da se skuša ustvariti vtis, da predstavljajo mnenje večine, meni.

SLS v dobri kondiciji

Kaj pa trenutno vladajoča opcija? Predsednik SLS pove, da vlado podpira, a se ne strinja z vsako njeno odločitvijo, zato njegova stranka pripravlja lastne predloge in jih skuša uveljaviti. Na nekoliko provokativno Pirkovičevo vprašanje, če se SLS “šlepa” na trenutni koaliciji, Podobnik odgovarja, da je SLS med strankami najmanj peti po moči, saj ima poleg dveh državnih sekretarjev, mag. Kirbiševe in Kanglerja, še evropskega poslanca (kot ena od le petih strank z evropskim poslancem), 8 od 40 državnih svetnikov, 42 županov v svojem klubu in 331 občinskih svetnikov. Stranka je na terenu živa, vključuje tudi vse več mladih in je v zelo dobri kondiciji, pravi.

Se moramo bati orbanizacije?

Ne, meni Podobnik. Sicer se z vsemi Orbanovimi notranjepolitičnimi prijemi ne strinja, zelo pozorni moramo biti tudi na njegove dejavnosti glede Prekmurja, a za Madžarsko je po načelu ZKP-zdrave kmečke pameti naredil veliko; država se razvija in skrbi za varnost svojih državljanov. Na tem mestu izrazi podporo prisotnosti slovenske vojske na mejah za varovanje države pred nezakonitimi prestopniki državne meje, če je to potrebno.

Podeželje kot priložnost za Slovenijo

Zdi se, da SLS in DeSUS do neke mere naslavljata iste tematike. Ali gre za konkurenco? Nikakor, gre za nekoliko netipično partnerstvo, pove Podobnik, in izpostavi sodelovanje s kmetijskim ministrstvom na nekaterih področjih. Na drugih pa je spet kritičen, saj je bilo na primer glede samooskrbnosti s hrano s strani istega ministrstva storjeno absolutno premalo. Verjame, da bo vlada izpolnila obljubo in podprla projekte, kot sta načrtovani veletržnici in tržnice z lokalno pridelano hrano, najprej v Ljubljani in Mariboru, saj bosta najkasneje v 8 letih ta dva projekta v primeru ustreznih zakonskih sprememb zagotovila najmanj 8600 stabilnih delovnih mest, pretežno na podeželju. Podobniku je druga velika prioriteta povečana predelava lesa v okoljih, kjer imamo veliko kakovostne te najpomembnejše slovenske surovine.

Pogovor tako ni mogel mimo podeželja. Kako le-to razmišlja? Vsekakor doživlja spremembe, pravi Podobnik, hkrati pa predstavlja veliko priložnost za Slovenijo, predvsem na področju samooskrbe s hrano. A za to je potrebno zagotoviti čim bolj enake izhodiščne možnosti (infrastruktura, ohranitev poštnih in bančnih poslovalnic, izpostav državnih uradov… ) za primerljivo kakovost življenja, če želimo spodbuditi mlade, da bodo ostali, obenem pa v največji možni meri zaščititi obdelovalno zemljo, saj smo
po kvadraturi kakovostne kmetijske zemlje na prebivalca na evropskem dnu.

A potrebno bo stimulirati ne le velike, pač pa tudi srednje in male kmete in, kot že rečeno, spremeniti zakonodajo, saj je današnji sistem javnega naročanja pod krinko tega, da je evropski, zgolj ukrojen pomeri velikih uvoznikov iz tujine. Obenem bo nujno tudi vzpostaviti učinkovito verigo pridelovalec – predelovalec – potrošnik, da bo cena doma pridelane hrane potrošniku čimbolj prijazna.

Telekom ali maske?

“Kaj se vam je bolj splačalo, prevzeti vodenje Telekoma ali posredovati za maske?” je bil provokativen Pirkovič. Podobnik pa mu je odgovoril, da je v obeh primerih skušal delati dobro, pa je bilo to prikazano, kot da dela slabo. V Telekomu je skušal – in delno uspel – preprečiti nezakonite prisluhe in okoriščanja posameznikov pri nabavah, pri maskah pa je skušal pomagati Sloveniji, da bi v najbolj zahtevnem času prišla do mask, a ga je Ivan Gale obsodil nezakonitega delovanja. Do danes pa hkrat Gale še ni bil pripravljen na nobeno soočenje z njim, kar samo po sebi veliko pove, zaključi Podobnik.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice