Pred 100 leti v Slovencu

V prvih dneh avgusta 1920 se je v slovenskem časopisju trlo člankov o škandaloznem vedenju blejskih Sokolov na orlovskem slavju, a vsi časopisi o zadevi niso imeli enotnega mnenja. Medtem ko je časnik »Slovenski narod« sprva zamolčal novico o katastrofi, ki so jo zagrešili njegovi strankarski pristaši, je Slovenec jasno in glasno obsodil skrajno nacionalistično vedenje Sokolov, nadrobno opisal namen in posledice sokolskega početja ter posodil glas ogorčenim gostom orlovskega slavja. Veliko se je govorilo tudi o učiteljskih pravicah, še posebej v povezavi s pomembnim jugoslovanskim učiteljskim kongresom in o ponovnem zbliževanju Italijanov in avstrijskih Nemcev okrog koroškega vprašanja.

Sokolsko barbarstvo na Bledu

»Ko smo pripeljali v Ljubljano in na Bled francoske, belgijske, češkoslovaške in ameriške goste, da jim razkažemo krasoto naše prav v teh dneh tako lepe zemlje in visoko kulturno stopinjo našega ljudstva, smo morali doživeti, da je tudi nje najeta drhal pozdravljala izza hiš in plotov s piskanjem, psovanjem in kamenjem,« je pisal Slovenec 6. avgusta 1920. Družba blejskih Sokolov je pijana izzivala in obkladala pomembne goste iz tujine z najgršimi priimki ter iskala priložnosti za napade nanje. Sokoli so s prerezom električne napeljave skušali uničiti razsvetlitev Blejskega jezera, nažigali mlaje, gostom iz Češkoslovaške, Belgije in Francije pa preprečevali, da bi se s čolni zapeljali po jezeru.

Nič čudnega, da so se zaradi tega hrvaški in češkoslovaški gostje pritožili pri županstvu občine Bled. Slovenec je objavil pismo ogorčenega Hrvata, ki je med drugim zapisal: »Barbarstvo je doseglo svoj višek na večer. Prišlo je celo do dejanskih napadov; šele na intervencijo poverjenika dr. Verstovška so prišli orožniki, da udeležence zaščitijo pred takimi balkanci /…/. Kako visoka je inteligenca in vzgoja sokolstva, jasno ilustrira sledeči slučaj: Na vrtu hotela sta sedela poverjenika dr. Verstovšek in ing. Sernec v družbi z drugimi udeleženci. Naenkrat prileti preko nizke strehe poseda z gnojnico ravno nad glave članov slovenske vlade. /…/ Ali [Slovenci] tako nagrajujejo svoje prve narodne borilce? Hrvatje smo jasno videli, da Sokol ni več telovadno društvo, ampak samo krinka, katere se poslužujejo liberalci in njim po kulturi sorodni elementi.«

Predsednik deželne vlade, dr. Brejc, je kmalu odšel k predsedstvu češkoslovaškega Orla in senatorju Kadlčaku ter izrazil svoje globoko obžalovanje zaradi žaljivega obnašanja blejskih Sokolov, Slovenec pa je poudaril, da je bilo tovrstno obnašanje sramotno za ves slovenski narod.

Nemci in Italijani zopet združeni proti Slovencem

Pisci Slovenca so novico o ponovnem simpatiziranju avstrijskih Nemcev z Italijani pričeli takole: »Najsi so si bili Nemci in Italijani v stari monarhiji še tako nasprotni: Kadar je bilo treba udariti po Slovanih in posebno po Slovencih, kadar je bilo le-tem treba iztrgati kako pravo in jim prizadeti novo krivico, tedaj so se Nemci in Italijani vedno našli v vojni zavezi.« Interesi Italijanov in avstrijskih Nemcev so tekom koroškega vprašanja našli stičišče. Pisci Slovenca, ki so dnevno spremljali tuje časnike, so v avstrijskem »Grazer Volksblatt« opazili pogosto pisanje o odklonilnih stališčih jugoslovanskega časopisja proti italijanskemu članu plebiscitne komisije v Celovcu, princu Borghese. »Grazer Volksblatt« se je princu in Italiji najgloblje poklanjal ter princa spodbujal, naj se ne zmeni za »smešne jugoslovanske ugovore.« O princu je pravil, da je kazal nasproti Avstriji vedno največjo blagohotnost in razumevanje za njene težave, zaradi česar mu avstrijski Nemci zaupajo, da bo tudi v koroškem vprašanju »pravično« zastopal njihove interese, ki tečejo paralelno z italijanskimi. Slovenec je izrazil zgroženost nad tovrstnim zavezništvom in zapisal, da vse to »/…/ le potrjuje, kako prav ima jugoslovansko časopisje, ko odklanja princa Borgheseja kot pristranskega sodnika.«

Jugoslovanski učiteljski kongres

Slovenec je poročal o jugoslovanskem učiteljskem kongresu takole: »Parlamentarni običaji na kongresu niso prišli prav nič do veljave; demokrati in komunisti so z vikom in krikom terorizirali ostalo učiteljstvo. Pravila za centralno organizacijo učiteljstva vse države so prišla na glasovanje, ne da bi se bila prečitala.« Izmed sklepov, ki so bili sprejeti na kongresu, je Slovenec navedel najpomembnejše: 1. uvedba ene same prosvetne zakonodaje za celo državo; 2. uvedba možnosti, da more učiteljstvo stalno ali začasno služiti tudi izven pokrajinskih mej; 3. zidanje in vzdrževanje šol je skrb države, plače učiteljstva bodo v celi državi izenačene; 4. učiteljstvo je v vsakem oziru izenačeno z državnimi uradniki; 5. učiteljstvu je dana neomejena aktivna in pasivna volilna pravica; 6. pri vseh zakonskih načrtih, ki tičejo ljudske šole in učiteljstva, morajo sodelovati učiteljske organizacije.