Skip to content

Zmago Jelinčič Plemeniti: »Vlada naj nemudoma ukine KPK«

Letos bo Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) praznovala 16-letnico obstoja. Afer, ki so bile povezane s tem državnim organom, od dvomljivih potez vodstva, domnevne diskriminacije, nezakonitega posega v pravice posameznikov do domnevno slabega dela, so močno načele njegovo integriteto. Že nekaj časa je moč slišati kritike glede njegovega dela ter očitke, da pri svojem delu ne uporablja enakih vatlov za vse ter da je močno politično motiviran.

Zato ni nič presenetljivega, da je predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ker meni, da je KPK najmanj pomemben in koristen državni organ, podal državnemu zboru pobudo, da se KPK nemudoma ukine.

KPK naj bi omejevala korupcijo

KPK je načeloma samostojen in neodvisen državni organ, ki naj ne bi bil podrejen in ne dobival navodil ali usmeritev za delo od vlade ali državnega zbora. Pri svojem delovanju je vezana zgolj na ustavo in zakon. KPK ni organ odkrivanja in pregona v predkazenskem ali kazenskem postopku, ima pa določena izvršilna, nadzorstvena in preiskovalna pooblastila.

Njena naloga naj bi bila omejevanje korupcije, krepitev pravne države ter integritete in transparentnosti delovanja družbe.

KPK je bila ustanovljena leta 2004 na podlagi Zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor) ter Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC) kot naslednica Urada Vlade RS za preprečevanje korupcije, ki je bil ustanovljen leta 2001 na priporočilo Sveta Evrope GRECO. Slovenijo k učinkovitemu boju proti korupciji zavezujejo tudi različne mednarodne določbe.

Pristojnosti KPK so vse od preprečevanja korupcije in krepitve integritete do nadzora ter preiskovanja sumov domnevnih koruptivnih ravnanj in drugih nepravilnosti. Kot že omenjeno, pa nima policijskih pooblastil. KPK preiskuje tisti del ravnanj, pri katerih obstaja sum korupcije ali drugih nepravilnosti, za obravnavo katerih je pristojna.

Pristojnosti in naloge KPK določajo Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, poslovnik komisije in Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Pristojnosti in naloge KPK pa se razlikujejo glede na posamezna področja dela komisije:

V KPK je bilo konec lanskega leta zaposlenih 38 oseb, katerih najnižja plača se začne v 29. plačilnem razredu (bruto osnova 1.320,58 evra) in najvišja konča v 55. plačilnem razredu (bruto osnova 3.661,25 evra).

Lani so prejeli 687prijav, največ do sedaj pa leta 2013, in sicer 1931. Glede na trend in slučajnost vzporednic med številom prijav in vodilno stranko lahko letos pričakujemo vsaj podvojeno število prijav. Letna poročila KPK razkrivajo marsikaj, a hkrati pod vprašaj postavljajo samo strokovnost in neodvisnost KPK.

Jelinčič dal pobudo za ukintev KPK

Zmago Jelinčič Plemeniti je med drugim tudi zaradi upada števila prijav konec aprila 2020 podal pobudo za ukinitev KPK. Kot je v svoji pobudi zapisal, je po njegovem mnenju KPK najmanj pomemben in koristen državni organ, ki nima svojega pravnega poslanstva. Obregnil se je tudi ob prispevek v Pravni praksi, kjer naj bi del vsebine bil namenjen »jamranju« o premalo finančnih sredstvih, s katerimi razpolaga KPK. Jelinčič meni, da je v KPK okoli 40 zaposlenih, ki ne dajejo rezultatov in jih nobena izmed vej oblasti ne jemlje resno. Kot je Jelinčič zapisal, je KPK v preteklosti zagrešila veliko postopkovnih napak in marsikateri njen postopek je politično voden, predvsem zaradi nestrokovnih zaposlenih.

Jelinčič pod vprašaj postavlja utemeljenost KPK in predlaga njeno ukinitev.

Vlada KPK ne bo ukinila, jo bo izboljšala

Vlada na pobudo odgovarja, da meni, da se dilema iz poslanskega vprašanja lahko razreši z obravnavo rešitev iz Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je v zakonodajnem postopku v državnem zboru. Določbe navedenega predloga zakona nameravajo poslanske skupine koalicije amandmirati tako, da bo ta razmejitev zelo jasna in ne bo puščala nobenega dvoma o tem, da so preiskovalni instituti v rokah organov kazenskega pregona in sodišč ter ne KPK.

Vlada tudi meni, da se KPK ne sme ukvarjati s preiskovanjem korupcije kot dela vsebine kaznivih dejanj, njene pristojnosti bi se začele tam, kamor policija, državno tožilstvo in sodišče s svojimi pooblastili ne sežejo – pri integriteti funkcionarjev, javnih uslužbencev, posameznih institucij in celotnega javnega sektorja.

Po mnenju vlade bi bilo treba okrepiti predvsem preventivno funkcijo KPK – po vzoru nekaterih tujih ureditev podobnih institucij. Bolj jasno bi bilo treba urediti postopek pred KPK ter pravice in obveznosti, ki jih imajo udeleženci v teh postopkih. Takšne spremembe bi KPK dale boljša orodja za doseganje namena njenega delovanja, ki bi postalo bolj predvidljivo, pravice posameznikov v njenih postopkih pa bi bile bolje varovane.

Vlada še pojasnjuje, da indeks zaznave korupcije Slovenijo že vrsto let uvršča med zgornjo petino držav (v letu 2019 na 34. mesto izmed 198 držav), vendar s tem rezultatom (v tem trenutku) še ne moremo biti zadovoljni, zato je preventivna in nadzorstvena vloga KPK še toliko pomembnejša.

Vlada v zaključku še izpostavlja, da bo v prihodnosti širši družbeni premislek o večjih spremembah namena institucije in njenega ustroja gotovo moral biti opravljen, vendar pa je osnovni predpogoj za to izboljšanje stanja v Sloveniji na področju preprečevanja korupcije.

Jelinčič meni, da je kazenski zakonik jasen in da KPK ni potrebna

»Kazenski zakonik res nima definicije korupcije, vendar pa so določena kazniva dejanja, kot so npr. dejanje in prejemanje podkupnine, kar je zagotovo korupcijsko dejanje. Za to ni potrebno imeti posebne komisije, saj je zakon jasen,« meni Jelinčič in dodaja: »Vlada RS v odgovoru govori o viziji novega vodstva komisije, ki temelji na pripravljenem tekstu nekdanjega vodje komisije g. Klemenčiča, ki hoče iz komisije narediti nov pravosodni organ, ki bo samovoljno presojal in sankcioniral dejanja t.i. korupcije, s tem da bi presojanje temeljilo v prvi vrsti na politični pripadnosti.

To utemeljujem z dejstvom, da korupcijska komisija razglablja in preganja minorne zadeve v višini nekaj sto evrov ali tukaj na okrog, ukvarja se s tem, kdo je komu plačal kosilo, kdo je komu ob obisku njegovega gostinskega obrata plačal kosilo in podobno, niti enkrat pa se ni zgodilo, da bi KPK posegala v dogajanja, ko je šlo za pranje ene milijarde evrov iranskega denarja, ko je šlo za uničevanje slovenskih podjetji in ustanov, kjer so bile izgube v višini 100 milijonov evrov in več, niti enkrat se KPK ne ukvarja z vprašanji nevladnih organizacij pri zaviranju določenih gradbenih in podobnih projektov, ko so bile NVO najprej popolnoma proti, čez noč pa jih je zadeva zanimala in so dopustile v začetku z njihove strani označene protipravne gradnje. Takih primerov boste lahko našli zelo veliko, ne le na področju gospodarstva, povezanega s političnimi strukturami, ampak tudi pri določenih političnih strankah, ki so npr. povezane z Venezuelo in v zadnjem času medijsko razvpitim Iranom.«

V zvezi s tem Jelinčič še opozarja na selektivno delovanje KPK, ki najhujših primerov korupcije ne obravnava, spušča pa se v minorne zadeve, katerih število (prijav) pada iz leta v leto, medtem ko je na KPK zaposlenih okrog 40 ljudi. Meni, da bodo zagotovo še zaposlovali, vsaj glede na njihove želje po večji kompetenci. Kljub tako velikemu številu zaposlenih pa so zagrešili celo vrsto postopkovnih napak in je zato marsikateri (politično) voden postopek padel.

»Kar se tiče preprečevanja korupcije, imamo kar nekaj ustanov, in sicer: redna sodišča, tožilstvo, specializirano državno tožilstvo in računsko sodišče. Te ustanove skupaj z institucijami preiskave popolnoma zadoščajo in lahko uredijo vse zadeve v skladu s pozitivnimi pravnimi normami. Nikakor ne potrebujemo novega, političnega nad-sodišča, saj to spominja na delovanje Vzhodnonemške obveščevalne službe STASI, naslednice nacističnega GESTAPA, in še nekaterih podobnih institucij, ki so minorne prekrške zlorabljale za maksimalno procesuiranje političnih nasprotnikov. Podobnost lahko iščemo tudi v romanu 1984, kjer so snovalci novih izhodišč in vizije za KPK jemali svoje vzore,« pravi Jelinčič in dodaja: » Na zahtevo KPK je DZ RS sprejel tudi nekakšen etični kodeks, za katerega je takrat še v.d., zdaj pa že vodja KPK v PS SNS izjavil, da gre za potrebo pri zahteva Greca, saj bi sprejem tega kodeksa v Državnem zboru RS prineslo KPK dve dodatni točki in bi se slovenska KPK pri Grecu uvrstila višje, kot je zdaj. Tukaj se kaže nekonsistentnost KPK, saj je ravno KPK za pridobitev določenih bonitet lobirala po principu korupcije.«

Jelinčič je KPK-ju prijavil KPK za sum korupcije, vendar je KPK odgovorila s tekstom spodaj.

Po mnenju Jelinčiča ima takšno KPK, kot jo ima Slovenija, v Evropi zelo malo držav, pravzaprav je največji približek francoska agencija, vendar gre zgolj za približek. Glede na slovensko zgodovinsko umeščenost bi se morali zgledovati po sosednji Avstriji in Nemčiji, ki takega organa nimata. Žal se v Sloveniji vse preveč podreja nekakšnemu policijsko-represivnemu razmišljanju na vseh področjih, kar bo v daljšem času vodilu v zlom pravosodnega sistema.

»V Slovenski nacionalni stranki smo ponovno absolutno proti takšni komisiji, ki se je v preteklosti pokazala kot politični organ, pa če vzamemo samo primera sedanjega predsednika Vlade RS g. Janeza Janše in zdajšnjega ljubljanskega župana g. Zorana Jankoviča kot primerjavo,« še meni Jelinčič.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice