Študentski dom ali stanovanje?

Bliža se pričetek novega študijskega leta, bodoče študente pa čaka selitev v eno od univerzitetnih mest. Postavljeni so pred težko izbiro: naj se vselijo v študentski dom ali v stanovanje?

Da predstavlja bivanje študentov v univerzitetnih mestih velik strošek, ni nekaj novega, prav tako pa ni treba posebej omenjati, da je subvencionirano bivanje v študentskih domovih veliko cenejše od plačevanja najemnin za postelje ali sobe v študentskih stanovanjih. Kljub temu se mnogo študentov odloči za slednjo opcijo; nemara zato, ker menijo, da ne dosegajo kriterijev, da bi bili sprejeti v študentski dom, še verjetneje pa zaradi negativnih predsodkov o študentskih domovih in prepričanj o prednostih življenja v stanovanju. Pa so prednosti študentskih stanovanj res tako velike oz. vredne plačevanja od 100 do 250 evrov višjih najemnin?

Cene domov in stanovanj se bistveno razlikujejo

Cene subvencioniranega bivanja v javnem študentskem domu se razlikujejo glede na lokacijo, število postelj v sobi, stroške in vrsto študentskega doma, zato je težko govoriti o točnih cenah bivanja. Mesečna stanarina za standardno bivanje v dvoposteljni sobi običajno ne presega 100 evrov, včasih je celo precej nižja (60 ali 70 evrov), življenje v tihih domovih in enoposteljnih sobah pa se giblje okrog 200 evrov. Cene bivanja v zasebnih študentskih domovih so nekoliko višje (med 130 in 250 evri brez vračunanih stroškov).

Cene najema sobe v stanovanju se razlikujejo glede na tip sobe, stanje stanovanja, lokacijo stanovanja, vašo porabo in zahtev lastnika stanovanja. Izmed vseh univerzitetnih mest za najdražjega velja Ljubljana, kjer boste za enomesečno bivanje v enoposteljni sobi v stanovanju morali odšteti tudi do 350 ali celo 400 evrov. Dvoposteljne sobe so nekoliko cenejše, a tudi za te boste plačevali vsaj dvakrat toliko kot za dvoposteljno sobo v študentskem domu. Dodaten strošek najema stanovanja, ki ga pri prijavi v študentski dom ni, je varščina, ki je običajno v višini ene ali dveh najemnin.

Življenjski standard

Bivalni prostori: Študentski domovi so si različni. V nekaterih si kopalnico in kuhinjo deli vso nadstropje, v drugih so apartmaji z dvema dvoposteljnima sobama, kuhinjo in kopalnico. Sobe so v najrazličnejših velikostih, a ponekod so precej majhne in ozke. Vsekakor se je treba prilagajati, deliti in se časovno omejevati. Skupni in javni prostori v študentskih domovih so običajno dobro vzdrževani in očiščeni, zasebni pa takšni, kakršne si študentje naredijo sami. V domovih so tihe učilnice, ponekod telovadnice, balkoni, skupni prostori z raznimi igrami in televizijami ter pralnice, ponekod je na voljo tudi izposoja domske posteljnine in brezžični internet. Stanovanja, na drugi strani, imajo drastično različne standarde: na spletu lahko najdete prenovljena, luksuzna in že opremljena stanovanja, nekateri ponudniki pa oddajajo študentske sobe v dokaj klavrnem stanju. Tudi v stanovanjih študentje niso sami in se morajo prilagajati, deliti, usklajevati, a zaradi manjšega števila stanovalcev je to v stanovanjih lažje.

Sostanovalci: Ena največjih prednosti stanovanj je, da ga znanci lahko najamejo skupaj. V študentskih domovih običajno ne morete izbrati sostanovalca ali pa je tak postopek vsaj precej zapleten. V primeru večjih nesoglasij s sostanovalcem lahko študent lahko zamenja sobo, a tudi v tem primeru mora vložiti posebno prošnjo, njegova nova namestitev pa je zopet naključna. Prednost študentskih domov je bolj razgibano družabno življenje in možnost ustvarjanja novih prijateljstev.

Pravila: V študentskih domovih velja domski red, ki se ga je treba držati, sicer sledijo sankcije. Dovoljene so zmerne zabave in druženja, zato se je treba občasno sprijazniti s hrupom. V stanovanjih te težave običajno ni, a hkrati to pomeni, da večje študentske zabave tam niso izvedljive, saj bi motile druge sostanovalce.

Dostopnost

Študentski domovi so običajno polni do zadnje postelje, a med študijskim letom se vsakodnevno izseli in vseli vsaj nekaj študentov. Če oddate vlogo za sprejem v študentski dom, ki je dostopna na portalu eVŠ (rok za oddajo je 17. 8. 2020), boste v vsakem primeru, četudi ne boste nemudoma sprejeti v dom, uvrščeni na čakalno listo – in na tak način sčasoma, v nekaj tednih ali mesecih, dobili prosto mesto v študentskem domu. Pri sprejemu v študentski dom imajo prednost tisti, ki prihajajo iz bolj oddaljenih krajev, dosegajo boljše učne uspehe in prihajajo iz družin z nižjimi prihodki, sčasoma pa je v dom lahko sprejet skorajda vsakdo.

Pred začetkom študijskega leta se prične tudi veliko povpraševanje po stanovanjih, zato je takrat težje najti ustrezno stanovanje, sicer se stanovanja oddajajo vso leto. Oglasi o njih so dostopni na različnih spletnih straneh, kot so nepremicine.net, mojcimer.si, kamrica.dostop.si, cimri.si itn. Pri iskanju sobe ali postelje v stanovanju vaš študijski uspeh in finančno ozadje nista pomembna, a drži, da študentje, ki že živijo v stanovanju, v oglasih občasno zapišejo, da si želijo miroljubne osebe, nekadilca, osebo določenega spola itd.

Lokacija

Študentski domovi so v vseh univerzitetnih mestih na različnih lokacijah. Ob vpisu boste običajno lahko izbrali, v kateri dom želite, da boste kar najbližje svoji fakulteti, vsekakor pa ni nujno, da vam bodo ponudili mesto v vsakem od domov, saj so mesta v nekaterih zapolnjena do zadnjega. V takem primeru lahko vložite prošnjo za premestitev v drug študentski dom, tamkajšnje mesto pa boste dobili šele ob izselitvi drugega študenta iz tistega doma. Večidel študentskih domov je na mirnih in obenem ne odročnih lokacijah. V Ljubljani in v Mariboru jih s središčem mesta povezuje več linij avtobusnega mestnega prometa.

Stanovanja imajo prednost, da študentje lahko poiščejo takšnega, ki je v neposredni bližini njihove fakultete. Na tak način ne izgubljajo veliko časa s potjo do fakultete, so neodvisni od prevoza, zaradi bivanja v mestnem jedru pa imajo pri roki tudi trgovine, zdravstvene domove, knjižnice itn. Vendar so stanovanja, ki so bliže fakultetam in središču mesta, dražja od tistih, ki so na obronkih mesta.

Varnost

Pri vpisu v javni študentski domu ste lahko prepričani, da vas nihče ne bo opeharil, kakor se lahko zgodi pri nekaterih pretvarjajočih se ponudnikih stanovanj, ki prežijo na neizkušene študente. Obenem je bivanje v stanovanjih časovno opredeljeno; velikokrat se postelje ali sobe oddajajo le za določen čas, nato pa študent mora zopet iskati drugo prenočišče. V primeru, da ste s ponudnikom podpisali pogodbo za eno leto, lahko pride do težav, če bi se hoteli izseliti že prej. Po prvem sprejemu v študentski dom je vsakoletno treba oddati vlogo za podaljšanje bivanja, s čimer je nekoliko manj dela, izselitev pa je zmeraj možna.