Kako lahko turistične bone unovčijo zaporniki

Turistični boni so eden od nosilnih ukrepov iz tretjega protikoronskega paketa, ki ga je Državni zbor sprejel konec maja. Prejeli so jih vsi prebivalci s stalnim bivališčem v Sloveniji na dan 13. marca 2020 in sicer rojeni do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajši pa v višini 50 evrov. Kot je razvidno iz uredbe, ki je bila objavljena v uradnem listu, je mogoče bone za plačilo nočitve ali nočitve z zajtrkom v nastanitvenih obratih v Sloveniji koristiti od 19. junija do 31. decembra 2020.

Kaj pa zaporniki?

Slovenska zakonodaja za zapornika striktno uporablja izraz obsojenec. Takšno je tudi pravilno poimenovanje osebe, ki prestaja zaporno kazen. Za potrebe tega članka pa bom tudi v nadaljevanju uporabljal bolj ljudski izraz – zapornik.

V zadnjem obdobju se je na družbenih omrežji vnela žolčna razprava o tem, zakaj so bili boni dodeljeni tudi zapornikom in kako jih ti sploh lahko vnovčijo. Verjamem, da se ob sprejemanju tretjega protikoronskega paketa verjetno nihče ni ukvarjal z vprašanjem okoli zapornikov in bonov za njih, je pa res, da so glede na zakonski tekst le ti avtomatično pridobili pravico do bonov, ker iz prejema niso bili poimensko izločeni (kot ni bila nobena druga populacijska skupina) oziroma, ker so kljub statusu zapornika enakopravni člani naše skupnosti, s specifičnimi ustavno in zakonsko opredeljenimi omejitvami svobode, ki jih prinese aktivni status zapornika.

Nenazadnje, imajo tudi aktivno volilno pravico in soodločajo pri vseh volitvah in referendumih, če le izkažejo interes. Tako so boni seveda pripadli tudi njim, čeprav laiku nekako ni logično, da bi se nekdo, ki je na postajanju zaporne kazni, šel turista nekje v Sloveniji, ker to nekako ne gre skupaj.

Zapornik lahko prenese bon na svoje sorodnike

Še najmanj sporno je to, da lahko vsak zapornik, tako kot vsak drug državljan, prenese svoj bon na svoje sorodnike po vertikali. Boni, za katere bo država po uradnih podatkih dala skupaj 345 milijonov evrov, so namreč prenosljivi med sorodniki in sicer v ravni vrsti do drugega kolena. Do prenosa so, kot je splošno znano, upravičeni stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki – zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi, prenos pa bo mogoč tudi med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Ta ovir v celoti velja tudi za zapornike, ki ne želijo ali ne morejo vnovčiti bona sami.

Moral bi biti v zaporu, pa zunaj na sončku pije kavo

Ko novinarji v kakršni koli povezavi odkrijejo, da je kdo od bolj medijsko poznanih zapornikov nekje izven zaporna na kavi, da lovi ribe ali se pogovarja v kakšni družbi, ter se tovrstne fotografije pojavijo potem na spletu in v časopisih, je pravzaprav le redkim jasno kako in zakaj se nekdo, ki je sicer splošno znano v zaporu, nahaja začasno na svobodi in zakaj ni v zaporu.

Gre za iste stereotipe, kot so, da zaporniki bivajo v zaporniških celicah, da je nevarno, ko ti pod tušem pade milo na tla in podobno. Zaporniki imajo že dolgo svoje sobe, tudi samske, za tuširanje pa uporabljajo gele, kot vsi ostali ljudje in se tuširajo pretežno sami. Toliko o tem.

Kako v resnici zapornik lahko vnovči turistični bon ?

Pri podajanju tematike se bom omejil na zapornike, ki redno prestajajo zaporno kazen v zavodu in ne bom navajal tako imenovanih vikend zapornikov, ki prestajajo kazen tako, da med tednom delajo, ob vikendih pa so dolžni priti v zavod na prestajanje kazni. Ker tam so pravila povsem druga.

Zapornik mora na prestajanju kazni zapora ravnati po predpisih, ki urejajo izvrševanje kazenskih sankcij, po hišnem in dnevnem redu zavoda ter po navodilih pravosodnih policistov in strokovnih delavcev. Do delavcev zavoda mora imeti korekten odnos. Medsebojni odnosi zapornikov morajo biti strpni in korektni. Zapornika, ki se ne obnaša v skladu s pravili, se praviloma disciplinsko kaznuje. V glavnem z odvzemom ugodnosti.

Vendar pa – za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta ter spoštovanje hišnega in dnevnega reda, si lahko zapornik pridobi zavodske in zunaj zavodske ugodnosti – podaljšan ali nenadzorovan obisk, nenadzorovan obisk zunaj zavoda v okolico zavoda, izhod iz zavoda v spremstvu pooblaščene uradne osebe, prost izhod iz zavoda, delno ali popolno izrabo letnega dopusta zunaj zavoda ter do 7 dni neplačanega letnega dopusta oziroma do 6 dni dodatnega (nagradnega) letnega dopusta.

Praktično to pomeni, da podaljšan in nenadzorovan obisk v zavodu, do 5 urni nenadzorovan obisk v okolico zavoda ( popularno imenovan NOZZ ) in izhod iz zavoda v spremstvu pooblaščene osebe seveda ne igrajo nobene vloge pri unovčevanju turističnega bona. Kot tudi ne prosti izhodi za osebne potrebe zapornikov zaradi neodložljivih osebnih zadev in zdravstvenih potreb.

Od tu naprej pa je zadeva odvisna od tega, v kakšnem režimu zapornik prestaja zaporno kazen.

Režimi so trije: zaprti oddelek, pol odprti in odprti oddelek. Na zaprtem oddelku je ugodnosti manj in so bolj redke, na odprtem jih je več in so pogostejše. Potem od tega, ali zapornik v zavodu ali izven njega dela ali ne (delo opravlja samo kakšna tretjina zapornikov, saj za ostale ni dela), saj se opravljanje dela nekako pojmuje kot privilegij, ki mu prinese letni dopust. Ta znaša do 24 dni letno, po dva dni za vsak mesec ko zapornik dela, k čemur se lahko doda še do 6 dni nagradnega dopusta za posebne dosežke pri delu, prizadevnost, kvaliteto dela in spoštovanje delovne discipline.

Potem pa so tu še prosti izhodi v trajanju do 56 ur – popularno imenovani vikendi, ko zapornik praviloma v petek zapusti zavod po delovnem času in se vrne v nedeljo zvečer. Zapornik lahko ima odobren en, dva, tri, štiri in na odprtem oddelku tudi pet vikendov, če ima mesec pet vikendov, ki jih pridobiva postopoma, skozi čas in odvisno od višine zaporne kazni in procenta prestane kazni. O vseh ugodnostih odloča uprava zavoda in vse so odvisne od ocene osebnosti zapornika in njegovih prizadevanj pri vsakodnevnem prestanju zaporne kazni. Tudi od ocene uprave zavoda, da obsojenec podeljenih ugodnosti ne bo zlorabil.

Nobena ugodnost ni samoumevna in vse so pogojene s tem kako zapornik prestaja zaporno kazen. In prav vse se mu lahko tudi odvzamejo. Gre za piramidni sistem, v katerem je na vrhu, z vsemi ugodnostmi, sorazmerno malo zapornikov.

Če vzamemo za osnovo pet letno zaporno kazen, to pomeni, da bo zapornik šele po šestih mesecih prestane kazni ob obisku pridobil pravico do 5 urnega izhoda v okolico zavoda in prvi vikend doma (56 urni prosti izhod) po enem letu prestane kazni.

Pri izhodu iz zavoda zaradi letnega dopusta ali vikenda mora zapornik navesti kje bo v času izhoda bival. Poleg domačega naslova tako lahko nevede še enega ali dva naslova, kje bo bival, odvisno od tega, na katerem oddelku prestaja zaporo kazen. Čeprav to ni povsem izrecno določeno, je pri tem omejen na področje Slovenije.

Zapornik, ki ima odobren prosti izhod (tako imenovan vikend), lahko tako v okviru tega izkoristi turistični bon kjerkoli v Sloveniji, pri čemur mora lokacijo svojega bivanja zavodu navesti v predlogu za odobritev vikenda. Zapornik, ki koristi letni dopust (z dodatkom nagradnega dopusta ali brez) takisto lahko kjerkoli v Sloveniji izkoristi turistični bon, saj ima za to na razpolago do 24 dni dopusta.

Pri tem seveda hotelirju ali najemodajalcu nepremičnine ne bo znano, da gosti zapornika, ki bo praviloma bolj spoštoval hišni red od drugih gostov, ravno zaradi bojazni, da pridobljenih ugodnosti po povratku v zavod ne bo izgubil.

Tako pri zaporniku, ki ima pozitivno oceno uprave zavoda in za katerega je strokovna služba zavoda ocenila, da zavodskih godnosti ne bo zlorabil, ob podeljenih zavodskih ugodnostih, ki pomenijo bivaje izven zavoda, ni nobenih ovir, da na opisani način izkoristi po državi podarjeni turistični bon.

Kar seveda ne gre pri zapornikih, ki so obsojeni za najhujša kazniva dejanja in kazen prestajajo na zaprtih oddelkih zavodov. Ti bodo svoj turistični bon lahko samo podarili, če imajo komu. Pogosto namreč tovrstni zaporniki slej ko prej ostanejo povsem sami.