Posledice covida-19 nevarne za vse

Slovenija se v t. i. drugem valu s covidom-19 spopada uspešno. Krivulja okuženih je nižja in tudi hitreje pada. Epidemiološke razmere so pri nas relativno stabilne, trendi so prav tako relativno ugodni, kljub nekemu tihemu pričakovanju, da se bo število okuženih povečalo zaradi vračanja z dopustov. Vsekakor pa se bo realna slika pokazala v septembru, ko se bo večina že vrnila z dopusta, počitnic.

V tem trenutku je Slovenija v boljši kondiciji kot pred mesecem dni, s 7,71 okuženega na 100.000 prebivalcev je zelo zelena in varna. Vendar je ob tem treba poudariti, da je virus še vedno med nami, zato je nujno, da se ljudje držijo preventivnih ukrepov.

Mladi se premalo zavedajo nevarnosti covida-19

Vladni govorec Jelko Kacin je izpostavil, da je glavni vir okužb nezadosten nadzor nad druženjem in popivanjem na zabavah. Ob tem je bil v zadnjih dneh pri vnosu iz tujine delež prinesenih okužb iz Hrvaške večji. Kacin je še poudaril, da so predvsem mladi še vedno premalo pozorni in se ne zavedajo, da s kričanjem in petjem na zabavah povečujejo svoje možnosti za okužbo. Hkrati pa so ravno mladi tisti, ki so vse premalo pozorni na svoje zdravje, na simptome covida-19, in predolgo odlašajo z obiskom zdravnika. Ob tem pa ne pomislijo, da s svojim ravnanjem ogrožajo druge, saj brezskrbno hodijo naokoli in širijo virus.

Dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je ob tem dodala, da je sam potek bolezni covida-19 res nevaren za t. i. ogroženo skupino, same težave po preboleli bolezni pa so enake za vse. Kar 20 odstotkov mladih lahko ima v naslednjih tednih in mesecih, ko so preboleli covid-19, težave s spominom, koncentracijo, utrujenostjo in izgubo mišične mase ter otekanjem sklepov. Prav tako je povečano tveganje za nastanek možganske kapi.

200 ml plazme lahko odloča o življenju nekoga

Kaže, da smo Slovenci solidarni pri veliko rečeh, pri covidu-19 pa ne. Da bi virus poniknil, ni videti, prav tako na vidiku ni zdravila, »cepivo je prej privid kot golob na strehi«, meni Kacin, zato je nujno, da se iščejo alternative, in ena je vsekakor darovanje krvi oziroma krvne plazme tistih, ki so covid-19 že preboleli.

Dr. Logarjeva je opozorila, da bi samo en nov večji izbruh lahko vse postavil na glavo in sledil bi kolaps zdravstva. Po njenem mnenju je skrajno neodgovorno, da se sploh govori o tem, da je nošenje mask poseg v človekove pravice, konec koncev je tudi pravica do življenja ena izmed temeljnih človekovih pravic.

Kljub temu da je virus med nami že osem mesecev, o njem ne vemo veliko. Cepiva so še v fazi raziskav in vsa namigovanja o tem, da bi bili že blizu cepiva, so preuranjena. Zavedati se je treba, da le šest odstotkov raziskav pride do trga. Trenutni podatki, pridobljeni predvsem z ameriškega trga, žal ne dajejo dovolj dobrih podatkov, da bi lahko rekli, da smo blizu.   

Trenutno je za zdravljenje edina možnost, ki ni zdravilo, ampak le pomoč, prebolevna plazma. Dobro se je izkazala že pri zdravljenju SARS-a in MERS-a. Ljudje, ki so preboleli covid-19, so že izoblikovali protitelesca in s pomočjo le-teh se lahko pomaga bolniku, ki težje premaguje covid-19.

Zato je dr. Logarjeva pozvala vse, ki so že preboleli covid-19 in so lahko darovalci krvi, da to tudi storijo. 200 ml plazme namreč lahko odloča tudi o življenju nekoga.

Hrvaška se še ne bo uvrstila na rdeči seznam

Poleg vprašanja o cepivu ter tega, kdaj se bo končno vedelo, kateri scenarij je bolj verjeten z vstopom v novo šolsko leto (op. a.: novinarska konferenca na to temo bo naslednji teden), se na družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja in namigovanja, ki so priromala tudi do vladnega govorca, ali drži, da bo 15. avgusta hrvaška uvrščena na rdeči seznam.

Jelko Kacin na to odgovarja z odločnim »ne« in dodaja, da ima Hrvaška trenutno precej ugodno sliko. V tem trenutku z 18,84 okužb na 100.000 prebivalcev v 14 dneh je še precej daleč od ključnega mejnika za rdeči seznam nevarnih držav z več kot 40 okuženih na 100.000 ljudi.

Število okužb po hrvaških županijah večinoma pada, v porastu pa je v Splitsko-dalmatinski županiji, kjer imajo 28,57 okužb na 100.000 prebivalcev v 14 dneh, in Zadarska z 10,7, v Istri dosega 6,71, v Primorsko-goranski županiji pa le 3,87. V pregledu celotne Hrvaške se razmere v Zagrebu umirjajo, v Vukovarsko-srijemski županiji pa so razmere še vedno zelo dramatične, saj število okužb dosega kar 73,20 okužb na 100.000 prebivalcev v 14 dneh.

Slovenci običajno hodijo na obalo, in dokler so bodo držali navodil in spoštovali ukrepe, bodo možnosti za okužbe manjše. Je pa ob tem Kacin položil na srce staršem, ki imajo otroke v šoli, naj vendarle dobro premislijo, kdaj se bodo vračali v Slovenijo. Ti, ki bodo prišli iz držav s t. i. rdečega seznama, bodo na meji dobili karantensko odločbo in bodo morali ostati doma. No, vsaj prav bi bilo, če ne želijo, da bo posledično potem kakšna šola v celoti v karanteni.