Študij v Sloveniji: brezplačen in potraten hkrati

Ko poslušamo o britanskih šolninah, ki ponekod presegajo 8000 funtov letno, ali ameriških, ki so višje od 70 tisoč dolarjev, so Slovenski študentje, ki študirajo »zastonj«, lahko zgolj hvaležni. A kljub temu je tudi študij v Sloveniji velik strošek, za nekatere celo prevelik.

Če bi v Sloveniji uvedli šolnine za redni študij, kakor je to praksa v večini tujih držav, bi najbrž izgubili veliko število študentov, namreč mnogo slovenskih študentov se že v trenutnih okoliščinah le s težavo preživlja iz meseca v mesec. Kljub obštudijskem delu je mnogo študentov še zmeraj finančno odvisnih od staršev. a tudi staršem ni lahko plačevati za vse študentske stroške – še posebej tistim, ki imajo več otrok v šolanju.

Največji finančni zalogaj predstavlja nastanitev

Večina študentov se mora v času študija preseliti v eno izmed univerzitetnih mest. Za življenje v sobi v študentskem stanovanju morajo mesečno odšteti tudi do 350 evrov, najceneje pa jo odnesejo tisti, ki živijo v študentskih domovih in mesečno plačujejo nekoliko manj od stotih evrov. Ker je študentski dom treba plačevati tudi med poletnimi počitnicami, študentje letno zanj plačajo okoli 1000 evrov, najemniki sob v stanovanjih pa morajo za 10-mesečno bivanje odšteti med 1500 in 3500 evrov.

Prevoz

Kljub začasnemu bivališču se študentje občasno vračajo domov, nekateri z javnim prevozom, drugi se peljejo sami. Slednji tip prevoza je dražji zaradi visoke porabe goriva in morebitnega plačevanja parkirnine v univerzitetnih mestih. Cene subvencioniranih letnih vozovnic za študente se gibljejo med 135 in 450 evri, letne vozovnice za mestni promet pa znesejo 45 evrov v Mariboru in 90 evrov v Ljubljani.

Življenje

Tudi selitev predstavlja velik strošek, saj mora študent nakupiti mnogo novih reči, ki si jih ne more neprestano nositi s seboj domov in nazaj v stanovanje ali v študentski dom. To vključuje cenejše in dražje kuhinjske pripomočke, posteljnino, oblačila, šolske pripomočke, pripomočke za čiščenje, reči za osebno nego itn.

Tudi če je študent pri nakupu omenjenih potrebščin karseda varčen, je začetni izdatek dokaj visok, in tudi poraba pri sprotnem kupovanju tovrstnih reči ni zanemarljiva.

Kar se tiče študentske prehrane, študentje lahko koristijo le dva študentska bona na dan. Če ves čas jedo v redkih lokalih, ki ne zahtevajo doplačila, jim boni dobro služijo. A tovrstni lokali imajo običajno precej omejeno ponudbo, večina študentov pa se naveliča enolične prehrane, zato povečini zahajajo v druge lokale, kjer doplačila segajo tudi čez štiri evre na obrok. Vse druge obroke si pripravljajo doma ali jih kupijo v trgovinah z živili, torej je skorajda nemogoče pričakovati, da bodo v enem dnevu za hrano porabili manj od petih evrov. A če v skrbi za svoje telo kupujejo bolj izbrano hrano ali če kupijo eno kavo na dan, študentje zlahka porabijo vsaj deset evrov dnevno le za hrano in za pijačo. To pomeni, da v enem mescu porabijo vsaj 250 evrov le za živež.

Je študij res brezplačen?

Univerzitetno izobraževanje pri nas ni plačljivo le v primeru rednega študija. Če študent študira izredno, mora plačati šolnino, ki letno znaša 3000, 4000 ali celo 700 evrov (točna cena je odvisna od posameznega programa.) Tekom izobraževanja študente čaka mnogo manjših stroškov. Vpisnina v prvi letnik rednega študija znaša približno 30 evrov, vpis v vsak naslednji letnik pa stane okrog 20 evrov.

Pri večini študijskih programov ni obveznega nakupa določenega študijskega materiala, zato pa študentje porabijo toliko več denarja za sprotno fotokopiranje gradiva in članstva v različnih knjižnicah. Ker nekaterih študijski programi zahtevajo uporabo manj dostopnih znanstvenih člankov, do katerih dostop je omogočen le plačnikom spletnih arhivov, je neredko treba plač(ev)ati tudi za tovrstne reči.

Mnogo študijskih programov od študentov zahteva samostojen nakup specifičnih pripomočkov, kot so npr. laboratorijska zaščitna oprema, slikarski ali kiparski material, pametne kalkulatorje, plačljive računalniške programe in druge reči, katerih cena ni nizka. Dodaten strošek, ki žal doleti precej veliko število študentov, so plačljive inštrukcije.

Če upoštevamo vse omenjene tipe porabe, lahko sklepamo, da bo študent letno porabil nekaj več tisoč evrov zgolj za preživetje in za študij, ob tem da v to nismo všteli plačila položnic (telefon, zavarovanja …), nakup oblačil in obutev, ter izrednih nepredvidljivih stroškov (npr. nakup novega računalnika, telefona …). Povprečni mesečni stroški vsekakor presegajo znesek pridobljene štipendije in študentskega dela, ki še omogoča učenje.

Zato je večina študentov finančno odvisna od staršev, če so ti le zmožni plačevanja za študij njihovih otrok. Ker plačevanje študentskih stroškov ni lahko, je prav, da študentje cenijo podporo staršev. Res je, da se izobražujejo sami zase, a je obenem treba čutiti dolžnost do tistih, ki jim to omogočajo.