Sodnik Radonjić (pričakovano) začasno odstranjen iz sodniške službe

Ob očitni odsotnosti predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (čas sodnih počitnic in dopustov), je njegov namestnik, podpredsednik Vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević, 11. avgusta 2020 okrožnemu sodniku svetniku Zvjezdanu Radonjiću na Okrožnem sodišču v Ljubljani, izrekel začasno odstranitev iz sodniške službe (beri: ga suspendiral), do dokončne odločitve pristojnega organa v disciplinskem postopku. V odločbo je še zapisal, da bo sodnik v času suspenza prejemal nadomestilo plače, ki je enka polovici plače, ki bi jo sodnik prejemal, če bi delal.

Odločba seveda še ni pravnomočna, zoper suspenz se sodnik lahko pritoži v roku 15. dni na Sodni svet, kar bo predvidoma tudi storil.

Istega dne je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani, okrožna sodnica svetnica Mihela Mohorič, očitno usklajeno s sklepom o suspenzu, izdala odločbo s katero je sodniku Radonjiću naložila da takoj, najkasneje pa do 13. avgusta 2020, do 12.00 ure, iz svojega sodniškega kabineta odstrani svoje osebne stvari, v tajništvo sodišča odda ključe do tedaj njegovega kabineta, vrne parkirno kartico za parkiranje osebnega vozila in vso strokovno literaturo v lasti sodišča, ki jo ima v svojem kabinetu.

Pravosodnim policistom je naložila, da sodnika od 13. avgusta 2020, od 12.00 ure dalje ne spustijo več v sodno stavbo, vodji kazenskega oddelka, da njegove nerešene zadev dostavi v kazenski vpisnik in da pripravi predlog ustavitve pripada suspendiranemu sodniku, pa predlog za predodelitev njegovih nerešenih spisov, poskrbi za preklic razpisanih obravnav in da se sodniku takoj ukine informacijska podpora ter dostop do sodnih aplikacij in informacijskih sistemov.

Odziv sodnika Radonjića

Sodnik Zvjezdan Radonjić je svojo videnje suspenza in njegovih posledic komentiral takole:  »Dne 12. avgusta sem prejel odločbo o suspenzu s strani Vrhovnega sodišča Slovenije, podpisnik je Miodrag Đorđević, s tem, da se mi dne 13. avgusta suspenz uveljavi. Izrečeni so mi tudi ukrepi prepovedi prihajanja na sodišče in vsi drugi restriktivni ukrepi. S tem so se potrdile vse moje dosedanje navedbe, ki sem jih podal v javnosti. Vsemu temu, posledicam, ki sem jih razlagal za časopis Demokracija (po katerem povzemam njegovo izjavo), zdaj lahko dodamo še ta suspenz. Osebno sem ga pričakoval nekoliko prej, tako da osebno nisem popolnoma nič presenečen, moram pa popraviti zaključek, ki sem ga podal, češ da gre tukaj za zaščito nekih 50, 60 let starih interesov, ki bi naj potekali po metodi komunističnega dela. Zdaj to popravljam: to bolj spominja na kameno dobo, se pravi na čase bistveno prej, ko se je uveljavila ta ideja. Ti ljudje preprosto živijo v kameni dobi. Popolnoma so prepričani v lastno vsemogočnost, da jim nihče ne more nič.

Suspenz se uvaja ravno zaradi tega, ker potekajo disciplinski postopki. Ti potekajo že dve leti, ampak je suspenz prišel z nekoliko zamude.

Seveda je vse to posledica sojenja v zadevi Novič, ki ni potekalo po njihovih željah, kjer je bilo potrebno obsoditi popolnoma nedolžno osebo, da bi se zaščitili njihovi delodajalci. Pričakujem, da bo suspenz trajal vsaj do moje odločitve, da dne 31. marca 2021 zapustim sodniške vrste.

Če bi prebrali sodno izvedensko mnenje, bi na strani 13, 14 ugotovili, da v osnovi sploh nisem sposoben sodelovanja v disciplinskem postopku, razen da se mi postavi zagovornika po uradni dolžnosti, brez katerega ne morem sodelovati. Ampak mi uradni zagovornik po uradni dolžnosti še vedno ni bil postavljen in zdaj čakam to odločbo. Potem mora zagovornik preštudirati spise, potem bo verjetno uveljavljal izločitev predsednika senata in disciplinskega tožilca, nakar bo vse lahko šele steklo, ko bo vse to prepozno. Zaradi tega je suspenz tudi nesmiseln.

V osnovi nimam nobenih težav z njim, kajti, kljub temu, da bom dobil le 60-odstotkov plače, lahko v tem času opravljam neke druge dejavnosti in priprave na nov poklic.

Posebej se mi je v oči zataknilo, da njih motijo javna pisma, se pravi, kar je objavljeno v časopisu Demokracija in drugih podobnih časopisih, ni jih pa zmotilo, kar je objavljeno v časopisih Dnevnik, Mladina in Večer. Tam ni nihče v nikakršnih postopkih – tudi predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik in nekateri sodniki, ki so nenehno sprejemali njihove novinarje in jim dajali sveže podatke, na podlagi katerih sem bil večkrat opljuvan; seveda to ni za uvedbo nobenega postopka. Namreč, sodni vrh še vedno izrazito zastopa samo leve pozicije, medem ko, za vse kar je povedano in objavljeno na desni strani, zahteva uvedbo disciplinskih postopkov in suspenze. Se pravi, to so sužnji neke doktrine, katere se ne bodo nikoli znebili.

Navedel bi še en citat iz odločbe o suspenzu, ki se mi zdi še posebej zanimiv, in sicer kršitev sodniške dolžnosti je povezana tudi v tem, da sem poklicno diskreditiral predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika in pomembne institucije sodnega sistema. Tako so oni še pred uvedbo disciplinskega postopka, v katerem naj bi se to šele ugotavljalo, odločili, da sem že diskreditiral te ljudi, torej so že razsodili v tej zadevi oziroma je Miodrag Đorđević že razsodil, kako se bo končal disciplinski postopek čez leto ali dve. Sicer bi izbrali neko drugo obliko izražanja, na primer, da naj bi osebno diskreditiral, da sem verjetno ali mogoče osebno diskreditiral ipd. To še vedno priča o njihovih totalitarnih obrazcih, ki so jih nekako podedovali iz kamene dobe, bistveno preden se je levica vpletena v celo zadevo.«

Dejstva iz odločbe o suspenzu

Odločba o suspenzu je izključna posledica treh uvedenih disciplinskih postopkov, ki zoper sodnika Radonjića tečejo: z dne 9. oktobra 2019, 27. novembra 2019 in 20. januarja 2020. Ni torej točna navedba sodnika, da ti tečejo že dve leti, je pa res, da suspenz bistveno zamuja – iz odločbe izhaja, da je zadnji disciplinski postopek datiran z 20. januarja 2020, suspenz pa prihaja z 13. avgustom 2020, torej po več kot pol leta.

Iz same odločbe izhaja, da je predsednik disciplinskega senata pri Sodnem svetu šele 6. avgusta 2020 obvestil podpredsednika Vrhovnega sodišča, da so vloženi predlogi za izrek disciplinske sankcije zoper sodnika Radonjića, kar pomeni kar veliko zamudo.

V tem času je namreč sodnik Radonjić lahko normalno opravljal sodniško funkcijo in sodil v kazenskih zadevah. Težko je reči, da gre za malomarnost, vsekakor pa je predsednik disciplinskega senata konkretno zamudil z obvestilom predsedniku Vrhovnega sodišča o vloženih predlogih za izrek disciplinske sankcije.

V vseh treh primerih predlogov za izrek disciplinske sankcije je predlagatelj predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Marjan Pogačnik. Zato je logično, da je zaradi možnega konflikta interesov zgoraj navedeno odredbo izdala podpredsednica sodišča, čeprav Pogačnik morda ni na dopustu.

Iz odločbe izhaja, da se sodniku v okviru disciplinskega postopka očita kršitev sodniške dolžnosti, po kateri mora sodnik pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe in da se mora posvečati svoji službi s polno predanostjo in izpolnjevati svoje obveznosti po svojih najboljših močeh ter ravnanje, s katerim je kršil ugled sodniškega poklica, saj se ni vedel tako, da vselej varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti.

Disciplinski postopek zoper sodnika je sicer zaprt za javnost, razen če sodnik temu izrecno nasprotuje. Ker je sodnik odločbo o suspenzu (sicer omejeno) posredoval v javnost, je tako obelodanil tudi njemu očitane res številne disciplinske kršitve, po katerih naj bi, primeroma, z različnimi dopisi hudo prizadel ugled, po njegovo »nesposobnega« predsednika sodišča Marjana Pogačnika » ki je uspel uničiti vse, česar se je lotil«, do tega da »Pogačnik nabira šminkerske plus točke v javnosti, zakriva enormno nesposobnost«, do tega da tožilka Blanka Žgajner ne pozna spisa, iz katerega navaja le bizarnosti, ki so ji v korist, ne pa ključno vsebino za dokazni postopek in da se »pred celo strokovno in laično javnostjo kažejo rezultati njene nesposobnosti«, do tega, kar je povedal v obrazložitvi sodbe Milku Noviču, s čimer je kršil ugled sodniškega poklica, ravnanje pa naj bi imelo hujše posledice za ugled sodniškega poklica.

Nadalje, v istem kontekstu se izpostavljajo njegove navedbe v javnem pismu tedniku Demokracija, izjave v oddaji Danes pri TV Planet, komentarjih na spletnem portalu Portalplus.si do, končno, elektronskega sporočila Sodnemu svetu dne 12. novembra 2019, v katerem da je neresnično in žaljivo pisal o sodnici Andreji Sedej Grčar ter se žaljivo izražal, spet, do predsednika sodišča Marjana Pogačnika. Vse navedeno je tako s posredovanjem suspendiranega sodnika sedaj zaokrožilo v javnosti, ki sedaj posredno ve, kaj vse se sodniku očita v disciplinskem postopku.

V nasprotju z vedenjem javnosti je sodnikov v disciplinskih postopkih kar nekaj. Gre v glavnem za lažje disciplinske kršitve, ki se končajo z opominom, znižanjem plače, ustavitvijo napredovanja ali premestitvijo na drugo sodišče, pa vendar. Hudi očitki, kot se očitajo sodniku Radonjiću, pa so res bolj redkost.

Kakšni so očitki sodniku Radonjiću

Hudi, zelo hudi, saj utemeljujejo, po obrazložitvi odločbe o suspenzu, njegovo začasno odstranitev iz sodniške službe, da se zagotovi nemoteno delovanje Okrožnega sodišča v Ljubljani in da se zavarujeta ugled sodniškega poklica in zaupanje javnosti v sodstvo. Kar je pretirana floskula.

Namen suspenza naj bi bilo prvenstveno zagotavljanje učinkovitega in kvalitetnega dela sodišča, na katerem službuje sodnik, ki je v disciplinskem postopku in v varstvu ugleda sodstva v javnosti. Očita se mu več kršitev hujše narave, ki glede na opis kažejo na vztrajnost in ponavljanje ravnanja oziroma način izražanja sodnika, izvršene pa so bile na način, ki je imel širok doseg v javnosti.

Očita se mu neizpolnitev oziroma neupravičena odklonitev izvršitve sodniške dolžnosti (ker, po njegovem, ni želel biti poštni delavec, kurir ali pismonoša), vedenje in ravnanje, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica in ki ima hujše posledice za sodniško neodvisnost oziroma ugled sodniškega poklica, za katere se lahko izreče tudi disciplinski ukrep prenehanja sodniške službe.

Kaj sledi ?

Sodnik Radonjić je, kot bivši kolega kazenski sodnik, že pred zadevo Novič veljal za do neke mere posebneža, kontroverznega sodnika, ki pa je do te zadeve vendarle sodil in se kot sodnik vedel v skladu s pričakovanji sodniškega poklica. O sebi je vedno imel zelo visoko mnenje. Zadeva Novič je očitno pri njemu pomenila prelomnico, ko je želel preko nje in ob njej obelodaniti stvari, ki so se mu zdele neprimerne, odnose, ki so bili po njegovo sporni in način dela, v katerem se ni več prepoznal.

Sodnik Radonjić, tako napoveduje, bo dne 31. marca 2021 zapustil sodniške vrste in se posvetil drugemu poklicu. Do takrat bo v suspenzu in, če bo uresničil vse napovedane pravne možnosti, od postavitve zagovornika po uradni dolžnosti do drugih možnosti zavlačevanja postopka, vseh možnosti pritožbe, bo moral sodni sistem res izrazito pohiteti, če ga želi v disciplinskem postopku odstraniti iz sodniške službe. Kar iz odločbe o suspenzu pravzaprav nič kaj prikrito izhaja. Do takrat pa bo prejemal nadomestilo v višini polovice plače, ki bi jo prejemal, če bi delal in ne 60 %, kot navaja sam.

Velja omeniti še nekaj. Sodnik sam navaja, da če bi prebrali sodno izvedensko mnenje (ki je očitno že bilo izdelano v enem od disciplinskih postopkov), bi na strani 13, 14 ugotovili, da v osnovi sploh ni sposoben sodelovanja v disciplinskem postopku, razen da se mu postavi zagovornika po uradni dolžnosti, brez katerega ne more sodelovati. Na osnovi navedenega je zaključiti, da je potem, iz njemu znanih razlogov, v tem trenutku še toliko manj sposoben opravljati sodniški poklic, ki zahteva celega človeka v polni psihofizični kondiciji, če pa niti disciplinskemu postopku ne more slediti in v njem sodelovati. 

Sodnik Radonjić v sedanjosti navaja, da vse, kar se dogaja zoper njega, spominja na kameno dobo, da akterji njegovih postopkov preprosto živijo v kameni dobi. Popolnoma prepričani v lastno vsemogočnost, da jim nihče ne more nič. Sodni vrh, po njegovem, namreč še vedno izrazito zastopa samo leve pozicije, omenja komunizem, medem ko za vse kar je povedano in objavljeno na desni strani, zahteva uvedbo disciplinskih postopkov in suspenze (kar je posploševanje, očitno pa se sam pozicionira desno), ker gre za sužnje neke doktrine, katere se ne bodo nikoli znebili. Zadevo obrača na politiko, na leve in desne, s čimer se bo večina bralcev takoj poistovetila.

Čeprav gre za ceneni populizem zadeva, žal, sploh ni daleč od resnice.

Povsem neutemeljena pa je navedba sodnika, da so disciplinski predlogi napisani v trdilni obliki, ko se zatrjuje, da je sodnik nekaj storil, kar domnevno pomeni, da je obsojen v naprej.

Sodnik Radonjić je kazenski sodnik in prav vse obtožnice, na osnovi katerih je sodil, so bile napisane v trdilni obliki – obtoženec je storil to in to. Tako mu tak način dela seveda ni tuj in ga do sedaj očitno ni motil.

Če bo sodniku Radonjiću uspelo zavleči disciplinski postopek do 31. marca 2021, kot navaja in ko napovedano odhaja iz sodniške službe, mu disciplinski ukrep seveda ne bo izrečen – saj ne bo imel več statusa sodnika. Poleg tega pa lahko disciplinski postopek v vsakem trenutku tudi ustavi (in s tem tudi suspenz) – enostavno se odpove sodniškemu poklicu.

Vsekakor pa ni ne prvi ne zadnji sodnik, ki je ali bo sodniške vrste in domnevni status vzvišenosti in nedotakljivosti zapustil zaradi nestrinjanja z načinom dela.