»Res je (pre)drago, hvala vladi vsaj za brezplačne prevoze in turistične bone.«

V letošnjem letu oziroma v obdobju od začetka leta do konca julija je izstopalo večje gibanje cen sadja in počitniških paketov doma, najbolj pa so se pocenili naftni derivati.

Če so meseca maja, ko se je vsa Slovenija borila z epidemijo koronavirusa, med drugim zaznamovale tudi višje cene hrane, so te v trgovinah, po besedah kupcev, še vedno stalni spremljevalec nakupov.

Statistični urad Slovenije je namreč konec julija objavil, da so imele največji vpliv na dvig cen na letni ravni podražitve hrane (za 0,5 odstotne točke). Cene sadja so se v povprečju dvignile za 16,2 odstotka ter cene mesa za 6,3 odstotka, je objavil statistični urad. Z 0,3 odstotne točke so na letno inflacijo vplivale tudi podražitve v skupini raznovrstno blago in storitve (cene zavarovanj so se zvišale za 5,4 odstotka).

Gibanja cen spremljajo mesečno in letno

Kaj to pomeni za kupca, ali so seznanjeni s podražitvami in tudi, kako se odločajo za nakupe, smo preverjali tam, kjer lahko izvemo največ, torej na terenu, pred trgovinami. Zanimalo nas je predvsem, kaj vpliva na njihove odločitve o nakupu, kako dojemajo podražitve hrane, ali nakupujejo premišljeno oziroma kako izbirajo izdelke, ki jih vzamejo iz prodajne police in končajo v njihovem nakupovalnem vozičku.

A še prej nam je o gibanju drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev pojasnila Darja Mlakar iz oddelka za odnose z uporabniki na Statističnem uradu Republike Slovenije, ki pravi, da ta gibanja spremljajo mesečno in letno z indeksom cen življenjskih potrebščin, na voljo pa so tudi vrednostni podatki o drobnoprodajnih cenah. »V letošnjem letu oziroma v obdobju od začetka leta do konca julija izstopa večje gibanje cen sadja in počitniških paketov doma (31,9 odstotkov). Hrana se je v povprečju podražila za štiri odstotke, in sicer najbolj sveže sadje (za 24,9 odstotkov). Podražili so se tudi krompir (za 6,4 odstotkov), kondenzirano mleko (za pet odstotkov) in meso (4,8 odstotkov),« je pojasnila Mlakarjeva.

Poudarila je, da so se najbolj pocenili naftni derivati: bencin za 22,1 odstotkov in dizelsko gorivo za 19,8 odstotkov. Cenejši je bil tudi potniški železniški prevoz (za 21,7 odstotkov).

»Podatkov v zvezi s posameznimi trgovci in njihovimi cenami zaradi upoštevanja statistične zaupnosti in zakona o državni statistiki (Uradni list RS št. 45/95 in 9/01), žal, ne moremo posredovati,« je sklenila Mlakarjeva.

»Kriza je zadeve samo poslabšala«

Jožica iz Ptuja je po prihodu iz trgovine dejala, da je življenje že tako težko, kriza, ki jo je povzročil koronavirus, pa je stanje samo še poslabšala. »Sama sem sicer v službi, a sem bila nedolgo nazaj dva meseca na čakanju, zaradi česar je bila zadeva še težja. Cene posameznih artiklov spremljam, kolikor se le da, zato si pogosto vzamem čas za listanje reklamnih katalogov, drugače ne gre in to me usmerja v nakupovanje,« je pojasnila Jožica, ki še pravi, da je v teh časih pri nakupovanju potrebna iznajdljivost. Prav zato, dodaja, ne gre v vsako trgovino, v katero bi sicer želela. »Enostavno si tega ne morem privoščiti, saj drugače ne pridem skozi mesec. Tukaj so še položnice, ki jih je treba poravnati in zneski na njih se tudi dvigujejo. In počasi bo treba pričeti razmišljati že na prihajajočo kurilno sezono,« je potarnala naša sogovornica, ki v povprečju ob nakupu porabi okoli 15 evrov. »Zavedam se, da je lahko nakupovanje v teh časih zelo drago,« je zaključila Jožica.

V trgovino s premišljenim načrtom nakupa

Tudi Štefka iz Krčevine pri Vurbergu se pridružuje mnenju naše sogovornice, saj poudarja, da je nakupovanje res drago, še posebej zanjo, ker je brez dela in je zaposlen samo njen partner. »Imava samo en mesečni dohodek, zato je težko. Otroka imava dva, eden je še šoloobvezen, medtem ko je starejši že »pri kruhu«, zato je nekoliko lažje, a še zmeraj ne tako kot bi si želeli. Želiš ali ne, ampak mesečno zagotovo zapravimo v trgovinah kakšnih 500 evrov, kljub temu, da so nakupi precej premišljeni. Zanje se odločimo šele, ko dodobra prelistamo prodajne letake, ki jih dobimo na dom po pošti,« je dejala Štefka, ki odkrito prizna, da si težko predstavlja takšno življenje, kot ga ima sedaj, če nekaj hrane ne bi pridelali doma. »Vsaj tisto najosnovnejše, zelenjavo, sadje, imamo pa tudi nekaj kokoši, ki nam še kako pomagajo pri našem proračunu. Brez tega si na znam razložiti, kako bi preživeli,« je pristavila.

Z upokojensko kartico do dodatnih popustov

Upokojenec Ludvik iz Lenarta v Slovenskih goricah je povedal, da je nakupovanje precej drago, cene se med trgovinami sicer razlikujejo, zato še posebej razmisli, kdaj in v katero trgovino se odpravi. »Saj veste, kakšne so slovenske pokojnine, a ker sem že nekoliko v letih, običajno grem v tisto trgovino, ki mi je najbližje. Včasih koristim tudi upokojensko kartico, ki mi omogoča še dodatne popuste, četudi kupujem zgolj osnovne življenjske potrebščine. Moram namreč prihraniti še nekaj denarja, da lahko plačam tudi druge stroške, kot so stroški bivanja. Še sreča pa je, da se v zadnjem času ne draži gorivo, saj se rad občasno tudi kam zapeljem,« je dodal Ludvik, ki rad uporablja še javni prevoz. »Zdaj se lahko brezplačno vozim, zato ta ukrep vlade resnično pozdravljam, saj na ta način prihranim marsikateri evro«.

Kruh si največkrat peče kar doma

Od tega, kar si pridela doma, je odvisen tudi Branko iz okolice Ptuja, saj je njegov mesečni prihodek prenizek, da bi mu zadostoval »čez mesec«. »Tisto, kar zaslužim, gre v glavnem za položnice in gorivo za avtomobil. Ne ostane mi veliko, zato si največkrat kruh pečem doma. Imam tudi svinjo in nekaj kokoši, ki mi nesejo jajca. Ni enostavno preživeti ob cenah, ki jih imajo trgovci. Danes sem si, denimo, kupil moko, olje in mleko, da si naredim nekajdnevno zalogo in bil sem skoraj ob 10 evrov,« je razložil Branko, ki je hvaležen svojemu pokojnemu očetu, da ga je naučil več stvari in si lahko marsikatero stvar, za katero bi sicer moral plačati, popravi sam. Istočasno je vesel, da je lahko po zelo dolgem času letos spet videl morje: »Hvaležen sem vladi, da nam je omogočila turistične bone. Po več letih sem spet videl morje. Pa četudi so bili samo trije dnevi.«

Po nakupih starša, ki mu tudi pomagata

Povsem drugačno sliko oziroma razmišljanje je moč opaziti pri mlajši populaciji, ki se (še) ne obremenjuje s tem, koliko denarja bo zapravila v trgovini. Srednješolec Matija iz Pesnice pri Mariboru je dejal, da večje nakupe v glavnem opravita njegova starša, vendar se tudi sam rad sprehodi po trgovini in si kupi kaj lepega. »Ravno včeraj sem bil v enem od mariborskih nakupovalnih središč, kjer sem zapravil del prihranka, ki sem si ga zaslužil s priložnostnim delom. Skoraj v celoti sem ga porabil za oblačila. Zaenkrat še gre, ker sta zaposlena oba starša, pa še edinec sem. Vem namreč, da mi bosta starša lahko pomagala in mi dala nekaj denarja, če ga bom potreboval,« razmišlja Matija. Njegov prijatelj Luka pa dodaja, da o počitniškem delu zaenkrat še ne razmišlja, saj mu mesečni proračun tačas »polnijo« mama in stari starši. »Morje sta mi letos plača babica in dedek, nekaj je primaknila mama, tako da je kar šlo,« je pristavil Luka.

Del zaslužka nameni staršem kot pomoč

Tudi študent Peter, prihaja iz Ormoža, si rad privošči kakšen dražji izdelek, a kot pravi, živi sam in mora razmišljati, kdaj in kje bo kupoval. »Še pred krizo sem privarčeval nekaj denarja za »hude čase«. In lahko rečem, da so ti nastopili že sedaj,« je poudaril in nadaljeval, da kolikor lahko, tudi sam pomaga staršem, saj je oče v času korona krize ostal brez zaposlitve. »Delodajalec mu je naenkrat dejal, da ga več ne potrebuje. Z mamo živita v hiši in s samo enim mesečnim prihodkom je ne bi mogla vzdrževati. Treba je prišteti še stroške vzdrževanja, ki niso majhni, plačati je treba elektriko in vodo, opraviti tudi kakšen nujen nakup in stanje se jima lahko kaj hitro poslabša. In tukaj priskočim na pomoč jaz in jima pomagam po svojih najboljših močeh,« še pravi Peter.