Nekateri glasbeniki in organizatorji prireditev pred propadom

V Sloveniji je izjemoma dovoljeno zbiranje do 10 ljudi, a le, če je moč zagotoviti minimalno varnostno razdaljo med ljudmi v skladu z veljavnimi higienskimi priporočili.

Če tudi gibanje posameznikov na območju Republike Slovenije ni omejeno, pa so ta čas omejena vsa množičnejša zbiranja na javnih mestih. Na istem mestu je izjemoma dovoljeno le druženje posameznih skupin z do največ 10 ljudi, vendar je potrebno zagotoviti upoštevanje določenih zdravstvenih omejitev.

V uredništvu Slovenca smo prav zato pri organizatorjih odmevnejših prireditev in tudi nastopajočih oziroma glasbenih izvajalcih preverjali, kako slednje poteka in izgleda v praksi. Zanimalo nas je, kaj pomeni ta odlok za svet zabave, kakšen je njihov pogled na trenutno situacijo, kako se z njo spopadajo, ali so nastopi tačas sploh podobni tistim, kjer je na prizorišču večstoglava množica.

Varnost državljanov in izboljševanje epidemiološke situacije

Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so sporočili, da začasni ukrepi in omejitve zbiranja ljudi veljajo zaradi preprečitve širjenja okužb s koronavirusom, s tem pa istočasno zagotavljajo varnost državljanov in izboljšujejo epidemiološko situacijo v Sloveniji.

Izjemoma je dovoljeno zbiranje do 10 ljudi, a le, če je moč zagotoviti minimalno varnostno razdaljo med ljudmi v skladu z veljavnimi higienskimi priporočili. Na prireditvah, kjer se zbere med 10 do največ 50 ljudi pa mora sklicatelj obvezno voditi seznam prisotnih ljudi ter zagotoviti minimalno varnostno razdaljo med ljudmi in upoštevati higienska priporočila NIJZ.

Seznam mora vsebovati naslednje podatke:

 – ime in priimek udeležencev,

 – naslov stalnega prebivališča,

 – kontaktna telefonska številka,

 – kraj zbiranja (kraj, ulica in hišna številka ter podatek o tem ali gre za zaprt ali odprt prostor),

 – čas zbiranja (datum in čas začetka in konca zbiranja).

»Seznam sklicatelj hrani en mesec in ga je dolžan posredovati NIJZ na njihovo zahtevo. Če NIJZ v enem mesecu od dneva izvedbe zbiranja zahteve ne pošlje, sklicatelj seznam uniči,« pojasnjujejo na NIJZ in še, da izvajanje odloka lahko nadzoruje tudi policija.

»Aktivno« sodelovanje ljudi ni dovoljeno

Odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji pa prepoveduje vsa zbiranja (shodi in prireditve) za več kot 10 ljudi, zbiranje ljudi v diskotekah in nočnih klubih, na shodih in prireditvah ne glede na število udeležencev, kjer ni mogoče zagotoviti minimalne varnostne razdalje med ljudmi v skladu z navodili NIJZ.

Zbiranja so prepovedana so tudi tam, kjer se predvaja živa ali mehanska glasba za ples in ljudje aktivno sodelujejo ter zaradi narave zbiranja ni mogoče zagotoviti zadostne razdalje med ljudmi (veselice, koncerti…).

Organizirane javne prireditve do 500 udeležencev

Dovoljeno pa je zbiranje ljudi do 500 udeležencev (brez nastopajočih) na organiziranih javnih prireditvah in le pod pogojem, da se lahko zagotovi minimalno varnostno razdaljo med ljudmi v skladu z navodili NIJZ. Izjema ne velja za shode, ne glede na to, ali so organizirani ali ne.

Organizator mora v tem primeru javno prireditev prijaviti na policiji ali podati vlogo za izdajo dovoljenja na upravni enoti, če tako zahteva zakon o javnih zbiranjih, ter poleg zakonsko predpisane dokumentacije priložiti pozitivno mnenje NIJZ. »Za prireditve, za katere je prijava že potrjena na policiji oziroma pridobljeno dovoljenje upravne enote (četudi se še niso izvedle), organizatorju ni treba naknadno prilagati pozitivnega mnenja NIJZ,« so zapisali in dodali, da nadzor opravljajo pristojni inšpektorati in policija.

Zaradi epidemije spreminjamo program

Boris Črnič, vodja stikov z javnostmi v Narodnem domu Maribor, ki med drugim organizira tradicionalni Festival Lent, ta bo letos na več kot 20 prizoriščih po Mariboru od 21. do 29. avgusta, je povedal, da priprave nanj potekajo že ves čas, a žal zaradi epidemije spreminjamo program (transferji nastopajočih so omejeni, rdeči seznami …) in ga zato prilagajajo razmeram. »Na NJIZ bomo poslali prošnjo, vendar še čakamo, kako se bo situacija s dovoljenimi zbiranji obrnila. Zahtevam se bomo pač morali prilagoditi, kot se prilagajamo pri sedanjih izvedbah prireditev,« je poudaril Črnič.

Višji stroški za organizatorje

Davor se z organizacijo prireditev, kjer je običajno med 50 in 100 ljudi ali celo nekaj več, ukvarja že dobro desetletje. Pravi, da je »korona« zadevo popolnoma obrnila na glavo. »Težko se je lotiti organizacije sploh kakšnega projekta. Vložki so previsoki in ni garancije, da bo izvedba uspešna. Ljudje so željni druženja in zabave, to mi govorijo, vendar je težko zadostiti njim in obenem vsem ukrepom, ki so v veljavi. Nastajajo tudi visoki stroški, ki jih prej ni bilo, saj je treba zagotoviti tudi zadostno število osebja, ki skrbijo za nadzor oziroma spoštovanje zadostne razdalje med obiskovalci,« pojasnjuje sogovornik in še, da se nič kaj ne veseli prihodnjih mesecev, če sodi po poletnih, saj se boji, da bo zadeva še slabša.

»Mnogi, s katerimi se pogovarjam, so obupani, saj jim je organizacija prireditev edini vir zaslužka. Še lani je bilo več ljudi, več denarja, ki pa ga je zdaj ob spoštovanju vseh ukrepov zelo, zelo težko zaslužiti,« je sklenil Davor.

Vadijo in snemajo na daljavo

In kaj pravijo glasbeni izvajalci? Mitja Mulec iz glasbene skupine Nova pot, pravi, da so jim od začetka pandemije odpadli praktično vsi javni nastopi, zato težko karkoli ocenjuje. »Prav tako nam je odpadla velika večina zasebnih nastopov, kjer je organizator v večini gostinec in mora pridobiti vsa potrebna dovoljenja od NIJZ,« pojasnjuje Mulec in poudarja, da v tem obdobju vsekakor veliko težje delovati. »Sami se sicer veliko ne ukvarjamo s tem, če bomo igrali ali ne, kakšni so pogoji, kako napreduje oziroma se ustavlja pandemija, vendar se postavlja ogromno vprašanj v zvezi z zbiranjem ljudi.

V slovenskih turističnih nastanitvah so namreč mase ljudi, mi pa ne igramo. Zdi se, kot da smo glasbeniki in kulturniki pozabljeni. Zaradi neurejenih statusov in pogojih za pridobitev statusa kulturnika pri nas imamo težave tudi pri prehodu meje s Hrvaško, en naš član je namreč hrvaški državljan.

Prisiljeni smo so bili narediti tudi lastne »mini« glasbene studie, da lahko vadimo in snemamo na daljavo. Tako vsaj ne stagniramo in nekako normalno delujemo naprej,« je razložil Mulec in zaključil: »Želimo si, da bi država našla posluh, nas opazila, se morda vprašala, kako je biti v tišini, brez glasbe in kaj bi bili ljudje brez umetnosti nasploh.«

Ni računice za organizacijo koncerta pred občinstvom

Nika Čukur, žena reperja 6pack Čukurja, pa pravi, da je številka 50 zelo majhna, kajti pri takšnih manjših, ponavadi zasebnih zabavah, se hitro najde več ljudi, sploh če upoštevate izvajalce in tehnično ekipo. »V tem času se s koncerti za odprto publiko sploh ne ukvarjamo, saj računice za tak koncert ni niti v normalnih pogojih. Veliki koncerti morajo namreč biti nabito polni, da se pokrijejo, tako, da se ti še dolgo ne bodo postavili na noge,« je poudarila Čukurjeva in dodala, da se v njihovem podjetju ukvarjajo z izvedbo zabave »na ključ«, zato poskušajo v teh časih organizirati manjše zasebne zabave, korporativne dogodke in podobno.

 Težki časi pred glasbenimi izvajalci Čukurjeva še poudarja, da bi bilo dovoljeno zbiranje ljudi do števila 100 zanje lažje, saj je večina manjših dogodkov in koncertov prav v tem številu. »Zavedamo se pa tudi rizika okužb na takšnih zabavah, zato pri izvedbi zagotavljamo vse preventivne zdravstvene zahteve NIJZ,« je še dejala Čukurjeva in nadaljevala, da so za tiste, ki jim je glasba edini vir dohodka, težki časi. »Očitno so pred nami novi časi, ki bodo način našega dela močno spremenili,« še dodaja Čukurjeva.