Čakalne vrste v zdravstvu dolge, ljudje omahujejo z naročanjem

Čeprav zadnji podatki kažejo, da čakalne dobe po epidemiji niso daljše, so te v Sloveniji še vedno precejšnja težava, ki je lahko za marsikoga tudi neprehodna prepreka.

O čakalnih vrstah v zdravstvu že »čivkajo« vrabci na strehi, toliko je namreč že bilo govora, napisanega in še in še bi lahko iskali odgovore na to še vedno ne rešeno temo, ki premnoge bolnike ne samo, da jih spravlja v slabo voljo, ampak jim povzroča tudi bolečine in mnoge neprespane noči. Verjetno pri nobenem operativnem posegu ni mogoče te težave res odpraviti »takoj«, kaj dnevi, niti tedni in meseci niso tisti, ki bi lahko olajšali tegobe bolnika, ki čaka na operativni poseg.

Diagnoza: »Strgana tetiva!«

O teh vrstah v zdravstvu in čakanju na operativni poseg ahilove tetive smo se pogovarjani z Mariborčanom Brankom, ki je o tem povedal: »Vsak dan sem pred skelečo bolečino, ki sem jo začutil nad peto, hodil po moji najljubši poti, dolgi okrog pet kilometrov, sicer ne preveč zahtevni, misleč, da bo ta bolečina ob mirovanju prenehala, opustil sem namreč vsakodnevni sprehod v naravo. Nič od tega, iz dneva v dan, tedna v teden se je bolečina stopnjevala in drugega mi ni preostalo, kot, da sem obiskal mojo osebno zdravnico. Z napotnico me je napotila na preglede k ortopedu, pa tudi fiziatru, diagnoza – poškodba ahilove tetive«.

Napoten je bil na fizikalno terapijo, dvakrat v enem letu in sledil je še pregled pri ortopedu v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. »Po pregledu je zdravnik – ortoped le potrdil meni že več ali manj znano diagnozo, strgana tetiva in predlagal operacijo! Takoj sem pristal nanjo in na vprašanje, kdaj to lahko opravim, mi pojasni, da je čakalna vrsta, nekje dve leti bo treba še potrpeti!«

Pacient je »rešitev« našel na Ptuju

Bolečine, ki so bile kar močne in čakati, da le-te minejo dve leti, je malo vseeno predlogo, je razmišljal Branko. Odločil je, da poišče pomoč v eni izmed bolnišnic, ki takšen poseg lahko opravijo in predvsem, da je doba čakanja čim krajša. »Naročil sem se na pregled v Splošni bolnišnici Ptuj, pri kirurgu dr. Mihaelu Majeriču, ki je samo potrdil meni že znano diagnozo in na vprašanje, kdaj mi lahko v njihovi bolnišnici opravijo ta poseg, odgovori v roku 14 dni. Skoraj nisem mogel verjeti, da pa pri njih ni dolge čakalne vrste,« je razložil naš sogovornik in zaključil, da je z »uslugami« ptujskih zdravnikov in zdravstvenih delavcev nadvse zadovoljen.

Zakaj plačevati, kar mi pripada

Prav nasprotno pa je, če se pacient odloči za samoplačniško storitev. Ob tem se marsikomu postavlja vprašanje, zakaj je treba plačevati za nekaj, kar mu tako ali tako pripada, saj plačuje prispevke za zdravstveno zavarovanje. V uredništvu časopisa Slovenec smo se odločili preveriti, kakšne so čakalne vrste za naključno izbrane zdravniške preglede in tudi operativne posege v različnih regijah po državi, pa tudi, ali se je zanje moč odločiti samoplačniško in kaj to za pacienta pomeni.

Poziv za ureditev »urnikov« in čakajočih pacientov

Iz službe za odnose z javnostmi v kabinetu zdravstvenega ministra so sporočili, da poročilo o čakalnih dobah pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. »Zadnji podatki, ki smo jih prejeli, so kazali, da čakalne dobe po epidemiji niso daljše, kar ni logično. Razlika gre na račun bolnikov, ki bi morali biti obravnavani v času epidemije, pa še niso prejeli novega datuma obravnave. Zato smo vse izvajalce zdravstvene dejavnosti v javni mreži pozvali, naj čim prej uredijo svoje »urnike« in čakajočim pacientom, ki zaradi izrednih razmer niso prejeli storitve, določijo termin obravnave. Rok za ureditev čakalnih seznamov je bil 31. julij 2020, podatki o čakajočih v lokalnem informacijskem sistemu zavoda bi morali biti na ta dan skladni s podatki v sistemu eNaročanje,« so zapisali in dodali, da načrtujejo, da bodo do konca poletja na podlagi tega poziva razpolagali z dejanskim stanjem o čakalnih dobah med in po epidemiji.

Pridobljeni podatki pa bodo osnova za pripravo in izvedbo potrebnih ukrepov.

Določene zdravstvene storitve ustavljene

Da so lahko obvladovali širjenje bolezni, so bile v času epidemije določene zdravstvene storitve ustavljene. »S terena sedaj dobivamo informacije, da nekateri težje pridejo do pregleda ali do kontakta preko telefona. Ravno zato želi ministrstvo za zdravje takoj po dopustih, še v mesecu avgustu, pripraviti skupno srečanje s predstavniki lokalnih skupnosti (ustanovitelj zdravstvenih domov so namreč občine) in vodstvi zdravstvenih domov, da bi se dostopnost povečala in da ne bi prihajalo do razlik med zdravstvenimi izvajalci,« so zaključili.

Različne čakalne dobe med zdravstvenimi ustanovami

In kako je v praksi? Izbrali smo nekaj naključnih pregledov in operativnih posegov ter na spletni strani Čakalne dobe Ezdravje preverili, kdaj bi pacient lahko prišel na vrsto.

Za operacijo skolioze, ki sicer ni bolezen, ampak deformacija določenega dela hrbtenice, se je v Sloveniji moč odločiti zgolj v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, kjer pa poseg ni samoplačniški. Nanj je treba z zdravniško napotnico čakati 190 dni oziroma 13 dni več, če je poseg obravnavan kot hiter, medtem ko samo teden dni, če gre za zelo hitro zadevo.

Za operacijo na hrbtenici– spondilodeza, kar pomeni zatrditev ledvene hrbtenice oziroma spondilodeza ali spinalna fuzija, v Valdoltri pacient čaka 518 dni, če je obravnavan »kot hitro« 278 dni in 144 pod zelo hitro. Najhitreje lahko pride na operacijsko mizo v UKC Maribor, kjer je treba čakati 179 dni oziroma 97 dni pod »hitro« in 22 pod »zelo hitro«.

Operacijo na hrbtenici si je moč omisliti tudi samoplačniško, in sicer v MD MEDICINA, zdravstvene in druge storitve, v Ljubljani. Tam operacija spondilodeza 1 z dekompresijo 1 nivo (2 dni hospitalizacije) stane 6.500 evrov, spondilodeza 2. nivoja (2 dni hospitalizacije) pa 8.000 evrov.

Prvi razpoložljivi termin za pregled dojk in nadaljnjo obravnavo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor je 4. januar prihodnje leto, hitreje je moč priti na vrsto v UKC Maribor in ZD Ljubljana center. Pregled v drugi največji zdravstveni ustanovi v državi je možen v drugi polovici letošnjega oktobra oziroma drugi polovici novembra. Samoplačniki si jo lahko omislijo pregled v SB Brežice, tam pa je treba za pregled dojk v ginekološki ambulanti plačati 25 evrov.

Gastroenterološki pregled v Diagnostičnem centru Bled je možen v prvi polovici marca 2021, prav tako na interni kliniki UKC Ljubljana. Že januarja prihodnje leto, če se naročite sedaj, pa v UKC Maribor, medtem ko v SB dr. Jožeta Potrča Ptuj v drugi polovici aprila 2021. Samoplačniški specialistični pregled je v Medical centru Rogaška Slatina stane 65 evrov, Ezofagogastroduodenoskopija – endoskopska preiskava zgornjih prebavil pa 120 evrov.

Preverili smo tudi čakalne dobe za žilne operacije (razen arterije). V UKC Maribor je treba čakati do prve polovice septembra, v SB Murska Sobota lahko poseg opravijo v prvi polovici oktobra, v UKC Ljubljana pa šele marca 2026. Operacija žilne kirurgije v Medical centru Rogaška Slatina za samoplačnike stane od 50 evrov (odstranitev strdka iz krčne žile), medtem ko je za lasersko zaporo večje vene treba odšteti 500 evrov.

Na liposukcijo je treba v UKC Maribor čakati do decembra prihodnje leto, samoplačniško pa se je moč zanjo odločiti v Estetiki Miloševič v Slovenj Gradcu. Kot smo uspeli izvedeti, je na pregled treba čakati 1 teden, na operacijo 1 mesec, cene pa so odvisne od želja oziroma posega; najosnovnejši stane med 1.500 in 2.000 evrov.

SB Celje: Manjše skupno število čakajočih

Suzana Prezelj iz službe za poslovno koordinacijo s protokolom v Splošni bolnišnici Celje, je povedala, da se je skupno število čakajočih v obdobju od januarja do junija 2020 na čakalnih seznamih, ki jih spremljamo, zmanjšalo za 1,5 odstotka oziroma za 937 pacientov. »V tem obdobju se je znižalo število pacientov, ki čakajo na prvi pregled, za 26 odstotkov ter število pacientov, ki čakajo na kontrolni pregled za 1,5 odstotkov. Vzrok za to vidimo v zmanjšanih napotitvah s strani primarnega zdravstva, kot posledico epidemije. Povečalo se je število čakajočih na operacije, in sicer za 2,2 odstotka ter na področju diagnostike za 20 odstotkov,« je pojasnila Prezljeva in dodala, da je o najkrajših čakalnih dobah težko posredovati ustrezen odgovor, saj vse nujne storitve zagotavljajo takoj.

Največ čakanja za rekonstrukcijo kože po ekstremni debelosti

Najkrajše čakalne dobe pod stopnjo »zelo hitro« so v celjski bolnišnici na skupini operativni programi na področju otroške kirurgije, žilne kirurgije, splošne in abdominalne kirurgije ter ginekologije. »Pod stopnjo nujnosti »hitro« prav tako na področju otroške kirurgije in ginekologije ter RTG urološke diagnostike in skeletno pulmološke RTG diagnostike. Najdaljše čakalne dobe so pri stopnjah nujnosti »redno« za rekonstrukcijo kože po ekstremni debelosti – 700 dni, prvi endokrinološki pregled 690 dni, operacije endoproteze kolena 560 dni, endoproteze kolka 500 dni, prvi kardiološki pregled 420 dni, prvi revmatološki pregled in kolonoskopije 400 dni. Pod stopnjo nujnosti »hitro« so najdaljše čakalne dobe na področju ortopedije, kardiologije, revmatologije, endokrinologije in nefrologije. Pod stopnjo nujnosti »zelo hitro« pa na področju ortopedije, kardiologije in kardiološke rehabilitacije ter kolonoskopije,« pojasnjuje sogovornica.

Ponovitev situacije bi podaljšala čakalne dobe

Ob dejstvu, da je bil izpad programa v SB Celje v času epidemije covida-19 med osem in 14 odstotkov, bi ponovna podobna situacija po njenih besedah še dodatno zmanjšala predviden letni obseg dela v bolnišnici. Posledično bi se podaljšale tudi čakalne dobe.

UKC Ljubljana: Epidemija prinesla nov način obravnave pacientov

O dejanskem stanju v UKC Ljubljana je pojasnil Jure Brankovič, tamkajšnji vodja službe za odnose z javnostmi: »V obdobju epidemije je prišlo do izpada 6.324 hospitalizacij akutne bolnišnične obravnave. 1.080 hospitalizacij elektivnih posegov, 22.002 ambulantnih prvih pregledov ter 35.401 ambulantne diagnostike, 1.334 neakutne bolnišnične obravnave in 3.459 drugih obravnav. Ob tem je epidemija prinesla nov način obravnave pacientov, ki terja kakovostno in predvsem varno obravnavo. Strokovne smernice priporočajo 10-minutno zračenje prostorov med obravnavo pacientov v ambulantah, spremljanje zdravstvenega stanja pacientov en dan pred obravnavo in pa tik pred vhodom v ustanovo ter uporabo osebne varovalne opreme tako za paciente kot za zaposlene. Hkrati to terja dodatne izolacijske prostore oziroma sive cone, v katerih je moč obravnavati paciente s povečanim tveganjem za okužbo z virusom SARS-CoV 2. Omenjeno pomeni, da bo Univerzitetni klinični center Ljubljana na letnem nivoju imel višje stroške ob manjši realizaciji delovnega programa v specialistični ambulantni dejavnosti, kar znaša po trenutni oceni 10,8 milijonov evrov nepokritih stroškov.«

Podatki o čakalnih dobah dovolj zanesljivi

In če kdo, se s težavami pacientov, ki so posledica čakalnih dob, srečujejo tudi zastopnice pacientovih pravic, Duša Hlade Zore, Vlasta Cafnik in Milena Pečovnik.

Hlade Zoretova, sicer varuhinja in zastopnica bolnikovih pravic Ljubljana, pravi, da ni prepričana, da so objavljeni podatki o čakalnih dobah dovolj zanesljivi, zato ni preprosto odgovoriti, v katerih zdravstvenih ustanovah so čakalne dobe najdaljše oziroma najkrajše. »Na podlagi pritožb pacientov, ki sem jih prejela v zadnjih treh mesecih, pa bi lahko ocenila, da so čakalne dobe daljše kot pred epidemijo, kar je bilo pričakovati tudi zato, ker med epidemijo izvajalci zdravstvenih storitev niso izvajali nenujnih zdravstvenih storitev in posegov, pa tudi pacienti so se, včasih celo na škodo lastnega zdravja izogibali zdravstvenim storitvam. Področja, ki so največkrat predmet pritožb, so operativni posegi v ortopediji, zobozdravstvo in storitve fizioterapije. Omeniti pa moram tudi daljše čakalne dobe za redne preglede kroničnih bolnikov in težjo dostopnost do izbranih osebnih zdravnikov,« je razložila Hlade Zoretova.

Izjemne situacije dodatni izziv za slovensko zdravstvo

Na vprašanje, kaj lahko pomeni drugi val za slovensko zdravstvo, odgovarja, da smo se v Sloveniji s prvim valom epidemije uspešno spopadli in upa, da bo tako tudi v prihodnje. »Verjamem, da smo se iz izkušenj veliko naučili, več pa je znanega tudi o bolezni covid-19 sami. Seveda pa te izjemne situacije pomenijo dodatni izziv za slovensko zdravstvo in vse, ki v njem delajo in si prizadevajo za zagotavljanje optimalnih/ustreznih zdravstvenih storitev za paciente ob zagotavljanju ustrezne varnosti tako pacientov kot zdravstvenega osebja. Menim, da je odgovornost tudi na vseh nas, da spoštujemo priporočila in zaščitne ukrepe, saj s tem prispevamo k manjši obremenjenosti zdravstvenega sistema in zaščiti svojega zdravja in zdravja drugih,« je poudarila Hlade Zoretova.

Po pritožbah vselej uredili nov termin

Vlasta Cafnik,zastopnica pacientovih pravic na mariborskem območju, pa pravi, da je glede čakalnih dob prejela nekaj pritožb pacientov, ki so bili pred uvedbo izrednih razmer zaradi korona virusa že vpisani v čakalne vrste za določene posege, pa po ukinitvi pandemije še niso prejeli novega termina. »Zadeve smo reševali od primera do primera in vselej uredili novi termin. Dejstvo je, da zastopniki delujemo po konkretnih pritožbah,« je pojasnila Cafnikova in nadaljevala, da se na področju družinske medicine ljudje pritožujejo predvsem zaradi nedostopnosti izbranih zdravnikov, kar sicer preverjajo, vendar so povratne informacije drugačne. Zato rešujejo primer do primera.

Boljša organiziranost zdravstva

Cafnikova zaključuje, da glede napovedi drugega vala meni, da se mora specialistično-ambulantno, bolnišnično in terciarno zdravstvo bolje organizirati ter biti bolj dostopno, saj se lahko zgodi, da bo zaradi nedostopnosti zdravstvenih obravnav posledično umrlo več ljudi kot zaradi okužbe s korona virusom.

Pacienti so potrpežljivi in razumejo situacijo

Milena Pečovnik, zastopnica pacientovih pravic za območje Raven na Koroškem, je dejala, da za kakšno analizo nima dovolj časa, bi pa poudarila, da povečanega števila kršitev pacientovih pravic v zvezi s spoštovanjem pacientovega čas, torej, podaljšanih čakalnih vrst, ni. »Pacienti so potrpežljivi in se trudijo razumeti situacijo v zdravstvenih zavodih. Sem sicer dvakrat posredovala pri izvajalcih v zvezi s čakalnimi dobami. Izvajalci so postopali so v skladu z navodili. Na območju, ki ga nekako bolj poznam, menim, da je večji problem pomanjkanje zdravnikov in zobozdravnikov ter čakalne vrste zaradi tega, kot sam covid -19,« še razloži Pečovnikova.