Kdo je lahko kmet in kaj to zanj pomeni?

Skladno z zakonom je kmetija oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.

Za Slovenijo bi težko rekli, da ni kmetijska država, saj kmetijska zemljišča pokrivajo skoraj 40 odstotkov površine in kmetijstvo po podatkih republiškega statističnega urada ustvarja okoli 2 odstotka bruto domačega proizvoda.

Temeljna naloga kmetijstva v povezavi z živilstvom je pridelava varne in kakovostne hrane, poleg tega pa kmetovanje pomembno vpliva tudi na kakovost voda, tal, zraka in biotsko raznovrstnost, prispeva k podobi kulturne krajine ter s svojo gospodarsko in socialno vlogo k vitalnosti in poseljenosti podeželja.

Prispevek k skupni dodani vrednosti

In ker je kmetijstvo skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom v letu 2017 k skupni dodani vrednosti prispevalo 2,1 odstotka, k skupni zaposlenosti pa 7,4 odstotkov, smo v uredništvu Slovenca preverjali, kako so pravno formalno sploh obravnavani kmetje v Sloveniji, torej, kdo je kmet, kaj je njegov dohodek, kako je zavarovan in kakšna je njegova pravna oblika (s.p., ali kaj drugega).

Pogovarjali smo se tudi z osebo, ki je pred leti pridobila status kmeta in mu kmetijsko zdaj predstavlja edini vir prihodka.

Kmetija je najpogostejša oblika

Urška Ahlin Ganziti s pravnega sektorja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je odgovorila, da zakon o kmetijstvu loči med kmetijskimi gospodarstvi, v okviru katerih se opravlja kmetijska dejavnost, ter med kmetijo, ki je zgolj ena izmed vrst kmetijskih gospodarstev. Kmetijska dejavnost se tako lahko skladno opravlja v kakršnikoli obliki, torej tudi kot s.p., d.o.o. in podobno. »Vseeno pa naj na tem mestu izpostavimo kmetijsko gospodarstvo, ki je oblikovano kot kmetija. Slednja je namreč najpogostejša oblika, za katero se odločijo osebe, ki kmetujejo na domači kmetiji,« je pojasnila Ahlin Ganzitijeva.

Kdo se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo?

Skladno z zakonom o kmetijstvu je kmetija oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Nosilec je določen s strani članov kmetije in je pravzaprav eden izmed njih. Kot člani kmetije so opredeljene naslednje osebe:

– vse fizične osebe, ki so starejše od 15 let in imajo stalno prebivališče na istem naslovu kot nosilec (ti so avtomatsko člani kmetije) in

– osebe, ki so nosilčev zakonec, zunajzakonski partner ali oseba, s katero je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega drugega kolena ter v sorodstvu po svaštvu v prvem kolenu, če nosilec za njen vpis v RKG pridobi njeno pisno soglasje (te osebe člani kmetije ne postanejo avtomatično, potrebno je njihovo soglasje, v katerem izrazijo voljo, da želijo postati člani).

Kmetija nima pravne subjektivitete

Čeprav zakon o kmetijstvu sicer določa, kaj kmetija je oziroma kdo in kaj jo sestavlja, je potrebno izpostaviti dejstvo, da kmetija nima pravne subjektivitete. »Torej pravno gledano nima nekega statusa. Zato se vse pravice in obveznosti vežejo na nosilca ter člane kmetije, ki so fizične osebe. Tako na primer delavcev na kmetiji ne zaposluje kmetija, pač pa nosilec ali član na kmetiji. Nadalje je za vlaganje vlog iz naslova ukrepov kmetijske politike odgovoren nosilec kmetije. Tudi z vidika obdavčitve, se obveznosti vežejo na nosilca ali celo posamezne člane kmetije in ne na kmetijo samo,« je razložila Ahlin Ganzitijeva.

Kmet različno obravnavan z vidika davkov

Da bi odgovorili na vprašanje glede dohodka kmeta, pa je po besedah Ahlin Ganzitijeve potrebno pojasniti, da lahko kmet opravlja:

– osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost,

– dopolnilno dejavnost na kmetiji in/ali

– drugo kmetijsko dejavnost.

»Dohodki, ki jih kmet dosega v okviru opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, so katastrski dohodek, pavšalna ocena na panj ter obdavčljive subvencije ter so po zakonu o dohodnini obdavčeni ali kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (pavšalno ugotavljanje dohodka – pavšalna obdavčitev) ali kot dohodek iz dejavnosti (vodenje knjigovodstva – dejanska obdavčitev). Način obdavčitve je prepuščen posameznikovi lastni volji. Dohodki, ki jih kmet dosega v okviru dopolnilne (npr. turizem na kmetiji, predelave sadja,…) ali druge kmetijske dejavnosti (npr. reja živali na pretežno kupljeni krmi, ker nima lastnih površin za pridelavo krme za živali), pa so vedno obdavčeni kot dohodek iz dejavnosti,« je dejala Ahlin Ganzitijeva. Dodala je, da je iz navedenega razvidno, da je posamezen kmet lahko različno obravnavan z vidika davkov, saj je za določen del lahko obdavčen pavšalno, za drug pa po dohodku iz dejavnosti. Lahko pa se odloči in za celotno kmetijo vodi knjigovodstvo ter je obdavčen enotno po dohodku iz dejavnosti. »Vendar ponovno poudarjamo, da se ne glede na način obdavčitve, vse obveznosti vežejo na kmeta in ne na kmetijo,« še poudarja Ahlin Ganzitijeva.

Večina kmetijstvo kot s postransko dejavnostjo

V Sloveniji je po zadnjih podatkih približno 70.000 kmetijskih gospodarstev, na katerih pa je zgolj okoli 11.000 kmečkih zavarovancev. Gre za osebe, ki kmetujejo v okviru kmetije kot kmetijskega gospodarstva. »Navedeno pomeni, da se večina preostalih s kmetijstvom ukvarja kot s postransko dejavnostjo, saj jim kmetijstvo ne zagotavlja dovolj visokih prihodkov, na podlagi katerih bi se vključili v socialna zavarovanja. Navadno gre za osebe, ki so sicer zaposlene pri nekem delodajalcu, v manjšem številu pa so to osebe, ki sploh niso vključene v socialna zavarovanja in jim iz tega naslova tudi ne teče pokojninska doba,« je dejala Ahlin Ganzitijeva.

Kmetijska dejavnost v več statusnih oblikah

Takšnih, ki jim kmetijstvo pomeni edini ali glavni poklic ter jim iz tega naslova teče tudi pokojninska doba, je 11.000. Ne gre pa prezreti dejstva, da se kmetijska dejavnost lahko opravlja tudi v drugih statusnih oblikah (npr. s.p., d.o.o.,…). »V takem primeru so te osebe prav tako vključene v sistem socialnih zavarovanj in jim teče pokojninska doba, vendar ne kot kmetom, pač pa kot s.p.-jem ali družbenikom v lastnih družbah,« še pravi Ahlin Ganzitijeva in zaključuje, da pri teh okoli 11.000 osebah, ki so zavarovani iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, gre za kmete, ki kmetujejo v okviru kmetije, katera nima pravne subjektivitete. Davčno gledano so njihovi dohodki obravnavani ali kot dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ali kot dohodki iz dejavnosti (odvisno od posameznikove volje ter posamezne dejavnosti na kmetiji). Sicer pa se lahko kmetijska dejavnost opravlja tudi v drugih statusnih oblikah, in sicer na način ter pod pogoji, ki sicer veljajo za posamezno statusno obliko (npr. s.p., d.o.o.,…).

Pomemben del svojega dohodka

Na KGZS še navajajo, da lahko status kmeta lahko pridobi oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ali se bo ukvarjala s kmetijsko dejavnostjo. Poleg tega mora biti ustrezno usposobljena za opravljanje kmetijske dejavnosti in iz kmetijske dejavnosti ustvarjati pomemben del svojega dohodka oziroma dokazati, da bo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih ustvarila pomemben del dohodka.

Kmetijo prevzel od staršev

Potem ko se starši več niso mogli ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo se je za pridobitev statusa kmeta odločil 43-letni Emilijan Kokol iz Ciglenc v občini Duplek. Pravi, da ima status kmeta že 10 let, saj je oče zbolel in več ni mogel skrbeti zanjo. »Preostalo mi ni ničesar drugega, kot prevzamem kmetijo,« se spominja Kokol in nadaljuje, da je status kmeta pomemben predvsem pri urejanju določenih zadev (nakup kmetijske površine, postavitev določenega objekta na kmetijskem zemljišču…).

Večletne izkušnje z delom na kmetiji

Pridobitev statusa kmeta mu ni predstavljalo posebnih težav, poudarja Kokol, ki sicer nima kmetijske izobrazbe, a je imel večletne izkušnje z delom na kmetiji. »Na kmetiji, ki mi je tudi edini vir zaslužka, sem zaposlen kot kmet,« je dodal Kokol.