Smo kristjani bolj dovzetni za okužbo s covidom-19 kot ostal državljani?
Sveta maša na Brezjah, 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, se je znašla pod drobnogledom zdravstvenega inšpektorata. Na največji Marijin praznik je tam obhajal zahvalno biserno mašo, ob šestdeseti obletnici duhovništva kardinal Franc Rode.
Zbralo se je okrog 3.000 vernikov, kar je hkrati pritegnilo pozornost tistih, ki so odgovorni za izvrševanje vladnih ukrepov za omejevanje bolezni covid-19. Spomnimo, da vladni ukrep dovoljuje zbiranje največ do 500 oseb, ob čemer mora organizator pridobiti dovoljenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
SŠK je izdala navodila za zbiranje pri bogoslužju v skladu z navodili NIJZ
Vzporedno z odlokom vlade je Slovenska škofovska konferenca (SŠK) 21. julija izdala navodila za slovenske vernike, ki se zbirajo pri bogoslužju v cerkvah. SŠK je v svojih navodilih določila, da se morajo tudi verniki držati navodil, ki so splošno veljavna za vse slovenske državljane. Ob tem je potrebno poudariti, da so verske skupnosti izvzete iz Zakona o javnih zbiranjih.
O tem govori 5. člen omenjenega zakona, v drug točki: »Ta zakon se ne uporablja za verske obrede v zgradbah oziroma prostorih, ki so določene za opravljanje verske dejavnosti in javnih prostorih, ki sestavljajo celoto z zemljiščem, na katerem stoji zgradba, določena za opravljanje verske dejavnosti«.
Zakon o javnih zbiranji ni zavezujoč za verske skupnosti
Seveda je samo po sebi umevno, da je SŠK omejila zbiranje vernikov v skladu z vladnim Odlokom o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi, saj smo tudi verniki državljani in zato niso verske prireditve nič manj zdravstveno rizične od ostalih, za katere veljajo omenjena navodila.
Za verski dogodek, 15. avgusta na Brezjah, lahko sicer rečemo, da ni potekal v skladu z vladnim odlokom, saj je bilo po podatkih prirediteljev šestkrat več ljudi, kot jih odlok dovoljuje. Po drugi strani pa dogodek ne more biti pod drobnogledom zdravstvenega inšpektorata, niti ne more biti sankcioniran, saj 5. člen Zakona o javnih zbiranjih ne velja za verske skupnosti.
Petkovi protivladni protesti so popolnoma nezakoniti
Morda bi zadeva okrog spornega ravnanja slovenske Cerkve na Brezjah bila utemeljena, če bi tisti, ki so spravili dogodek pod drobnogled, imeli enaka merila tudi za ostale prireditve, kjer se zbira več kot 500 ljudi. Pri tem imamo v mislih protivladne proteste, ki že od 24. aprila vsak petek potekajo po večjih slovenskih mestih.
Protivladni protesti samo v Ljubljani dosegajo število okrog 5.000 protestnikov. Pri tem je potrebno povedati, da so protesti nezakoniti, ker niso prijavljen in s tem ne upoštevajo Zakona o javnih zbiranjih. 13. člen namreč govori, da je potrebno dovoljenje »za shod ali prireditev na javni cesti, če predstavlja izredno uporabo ceste«. Glede na to, da je v času protestov tako v Ljubljani kot v drugih mestih praktično nemogoče gibanje na cestah, kjer potekajo protesti, so protivladni protesti s tega vidika nezakoniti.
Ali velja za vse državljane enaka zakonodaja?
Glede na dejstvo, da protesti potekajo, v času, ko so v veljavi omejitve zaradi covida-19, se ob tem nezakonitost samo še poglablja. Osnovno navodilo vladnega odloka namreč govori, da se lahko ob predhodni pridobitvi dovoljenja NIJZ lahko zbere največ 500 ljudi, ob upoštevanju minimalne razdalje med udeleženci, ki je 1,5 m.
Protestniki niti ene stvari od obeh ne upoštevajo, kar pomeni, da so protesti popolnoma nezakoniti in popolnoma neupravičeni. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je ta odlok zapisan samo za nekatere državljane ali velja za vse? Glede na to, da ni nikjer navedeno, razen ko gre za verske skupnosti, določeno, da zakon ne velja za določene skupine ljudi, se ob tem sprašujemo o smiselnosti zakonodaje in odlokov, če ob se ob tem ne izvajajo sankcije.
So protesti zares »slučajni« in spontani?
Če npr. v naselju ni dovoljeno voziti več kot 50 km/h, ne pomeni, da je to zgolj dobrohotno opozorilo, ampak je ob neupoštevanju predpisuje tudi vnaprej določeno kazen. Tako je tudi samo po sebi umevno, da veljajo za petkove protestnike, ki večplastno kršijo Zakon o javnih zbiranjih in odlok o začasni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi, tudi sankcije, ki so zagrožene ob neupoštevanju zakonodaje.
Tisti, ki proteste podpirajo govorijo, da so protesti spontani, saj se ljudje tam zbirajo, ker se sami odločijo, da bodo ob petkih protestirali. Zanimivo je, da eden izmed najglasnejših protestnikov, Jaša Jenull, na svoji Facebook strani »slučajno« poziva na proteste in, da se na protestih vedno »slučajno« znajdejo vidni predstavniki opozicije. V skladu s tem, bi lahko organi pregona tudi »slučajno« sankcionirali »slučajne« protestnike in predstavnike opozicije, ki jih »slučajno« brezpogojno podpirajo.
Slovenski državljani smo obravnavani kot prvorazredni in drugorazredni
Primer zbiranja vernikov na Brezjah in primer zbiranja petkovih protestnikov, sta dva izmed mnogih primerov, ki sama po sebi govorita, da smo slovenski državljani razdeljeni na prvorazredne in drugorazredne.
Konec koncev ne bi bilo nič narobe, če bi bili organizatorji verskih prireditev, ki ne upoštevajo aktualnih predpisov glede zbiranja ljudi, tudi sankcionirani. Bilo pa bi hudo narobe, če na drugi strani, za veliko večje vsakotedenske kršitve, ne bi bili sankcionirani tudi organizatorji petkovih protestov.
Ob obravnavanih primerih v tem prispevku, lahko zaključimo, da si prvorazredni državljani, ki praviloma pripadajo levemu političnemu bloku, lahko privoščijo vse, drugorazredni državljani pa so ob najmanjšem prekršku takoj obravnavani kot največji prestopniki. Razmišljanje lahko zaključimo s prispodobo, ki jo je povedal Jezus Kristus farizejem, ki so prav tako v življenju uporabljali dvojna merila: »Slepi vodniki! Precejate komarja, kamelo pa požirate« (Mt 23,24).