Ali je v Sloveniji slovenščina še uradni jezik?
Ko smo na obisku v kakšni drugi državi, je verjetno naša glavna skrb, kako se bomo sporazumevali. Če drugega ne, se najprej naučimo pozdrava v jeziku dotične države. Ne glede na naš jezikovni talent, skušamo v tujini obvladati vsaj nekaj besed, da lahko vsaj v osnovi navežemo stik s tamkajšnjimi prebivalci.
Slovenci se vedno prilagajamo
To, kar je zgoraj omenjeno, ne velja v primeru, ko tujci obiščejo našo državo. Če npr. srečujemo v gorah tuje turiste, ti ne pozdravljajo z »dober dan«, ampak s »hello«, kar je angleška različica besede pozdravljeni ali zdravo. Ob tem se sprašujemo, zakaj je temu tako? Odgovor je preprost: Zato, ker se Slovenci vedno prilagajamo. Prilagajamo se jeziku in navadam, ko prihajamo na obisk v drugo državo, prav tako se prilagajamo tujcem, ki obiskujejo našo državo.
Res je, da je obvladati slovenščino nekaj drugega, kot obvladati enega od svetovnih jezikov, vendar pa je po drugi strani res, da se je vsak normalen človek sposoben naučiti vsaj slovenskega pozdrava. Tujci se ne naučijo niti tega, ker jim tega preprosto ni treba, saj se jim prilagajamo na vsakem koraku.
Uporaba tujega jezika na javnem mestu je lahko protiustavna
Še bolj problematična zadeva je uporaba tujega jezika na javnih mestih, pri čemer mislimo predvsem trgovske centre in gostinske lokale. Tu se dogajajo dve vrsti napak, ki so celo protiustavne. Ustava Republike Slovenije namreč predpisuje: »Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina« (11. člen).
Eden izmed primerov je ta, ko nas trgovec ali natakar ogovori v tujem jeziku, navadno v angleščini, misleč, da smo turisti. Ko spozna, da smo Slovenci, nadaljuje pogovor v slovenščini. Kljub temu takšna drža ni pravilna, saj gre pri tem za slepo ugibanje, kar lahko povzroči pri marsikomu tudi zadrego.
Ko sem v Ljubljani v eni od drogerij doživel, da me je trgovec na blagajni ogovoril angleško, sem ga opozoril, da je v Sloveniji uradni jezik slovenščina in, da se je dolžan z mano pogovarjati slovensko. Začel se je opravičevati, češ, da ni vedel, da sem Slovenec. Rekel sem mu, da je njegova naloga, da stranko najprej ogovori slovensko, če pa se bo izkazalo, da ga ne razume, lahko z njim nadaljuje pogovor v tujem jeziku.
Uporaba balkanskih jezikov postaja vse bolj agresivna
Drugi primer je še bolj problematičen in gotovo v popolnem nasprotju z našo ustavo. Predvsem v ljubljanskih trgovskih centrih je v zadnjem času opaziti vse več trgovcev, ki na javnih trgovskih površinah uporabljajo jezike iz bivših jugoslovanskih republik. Ne samo, da trgovci uporabljajo balkanske jezike za medsebojno komuniciranje, ampak v teh jezikih nagovarjajo tudi stranke, kar sem že nekajkrat doživel tudi sam.
Prav tako vse večkrat doživljam, da se balkanski jeziki uporabljajo v gostinskih lokalih. Tudi tu sem že doživel, da se je natakar pogovarjal z mano srbohrvaško, kljub temu da sem mu dal jasno vedeti, da sem Slovenec. Mogoče bi se še dalo razumeti, da uporabljajo srbohrvaščino v lokalih z balkansko kuhinjo, vendar sem to doživel v dveh lokalih, kjer je med glavnimi specialitetami pica.
Odgovorna uporaba slovenščine je stvar vseh državljanov
Ob navedenih primerih neustrezne uporabe tujega jezika v naši državi, bo marsikdo rekel, da je to krivda države in, da bi morala država neustrezno uporabo jezika na javnem mestu, tudi sankcionirati. Do neke mere to drži, vendar igra pri tem bistveno vlogo drža vseh slovenskih državljanov, še posebej tistih, ki nam je materni jezik slovenščina.
V primeru, da nas v trgovini ali gostinskem lokalu uslužbenec ogovori v tujem jeziku, bi mu morali dati jasno vedeti, da naj uporablja slovenščino, saj bomo v nasprotnem primeru odšli in poleg tega podali kazensko prijavo zoper njega, zaradi kršenja slovenske ustave.
Če srečamo na turističnem območju človeka, ki nam nameni pozdrav v tujem jeziku, se mu lahko sicer prijazno nasmehnemo, hkrati pa mu vrnemo pozdrav v slovenskem jeziku. Lahko smo prepričani, da bo turist tega celo vesel, saj se bo nekaj novega naučil.
Slovensko etnično območje se zmanjšuje predvsem zaradi prilagajanja tujcem
Sploh pa, če ne bomo uporabljali balkanskih jezikov, saj je samo po sebi umevno, da nekdo, ki živi že leta v Sloveniji, slovenski jezik tudi obvlada. V kolikor ga ne obvlada, leži velik del krivde na nas Slovencih, ker smo s prilagajanjem nekomu dopustili, da se mu ni bilo potrebno naučiti našega jezika.
Nenazadnje, lahko z gotovostjo trdimo, da se je skozi zgodovino slovensko etnično območje zmanjševalo, in se še zmanjšuje, ravno zaradi tega, ker smo se jezikovno vedno prilagajali tujcem. Lep primer tega je avstrijska Koroška, kjer so še pred stotimi leti, vsaj v južnem delu, večinoma govorili slovenščino, danes pa slovenščino uporabljajo le še v nekaterih vaseh.
Smo ponosni, ker lahko govorimo slovensko?
Ustrezna uporaba slovenščine je odgovornost, ki zadeva vse slovenske državljane. Živeti v Sloveniji namreč pomeni tudi dolžnost komunikacije v slovenskem jeziku. Pri tem ne odrekamo pravico sporazumevanja v tujih jezikih, vendar na mestih, kjer je to primerno. Ni narobe, če tujci komunicirajo med seboj v zasebnih prostorih ali v medsebojnih pogovorih na javnih mestih. Narobe pa je, da postane uporaba tujega jezika vsesplošno pravilo medsebojne komunikacije.
Dejstvo, da naši otroci in mladina v medsebojni komunikaciji uporabljajo tudi angleški jezik, ne kaže, da se bo slovenščina s tem krepila, ampak da bo še bolj izgubljala na svoji veljavi. Kakor koli že, naloga Slovencev je, da vsak pri sebi razmisli, če ima sploh ljubezen do materinega jezika ter, ali materni jezik uporablja s ponosom in veseljem. Biti ponosen na svojo državo in na svoj jezik, hkrati pomeni, biti ponosen na lastno identiteto in na lastno življenje.