Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi

Po zadnjih podatkih Statističnega urada v Sloveniji živi 2,097.195 prebivalcev, od tega je kar 7,6 odstotka (159.582) tujih državljanov. Naravni prirastek v Sloveniji je že kar nekaj let negativen in trenutno znaša -0,6 odstotka. Na dolgi rok to vodi v izumrtje slovenskega naroda in prav je, da se pravi čas začnemo o tem tudi pogovarjati.

O tem, kaj vse botruje temu, da imamo negativni prirastek in da mladi odhajajo v svet, je včeraj v Ankaranu tekla okrogla miza Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi, ki sta jo organizirala Inštitut dr. Antona Korošca in Wilfried Martens Centre for European Studies.

Svoj pogled na demografijo tako v Sloveniji kot v Evropi so podali Franc Bogovič, evropski poslanec SLS/EPP, Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS, Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Janez Sušnik, predsednik Zveze društva upokojencev Slovenije, in Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije. Pogovor je povezoval Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca. Za glasbeni uvod pa so poskrbele pevke Kulturno-umetniškega društva Podvor.

Navzoče je pozdravil tudi župan Ankarana Gregor Strmčnik in predstavil dejavnosti, ki jih obalne občine nudijo predvsem starejšim. Navsezadnje je slovenski narod vse starejši in nujno je treba oblikovati politiko, ki bo uredila tudi problematiko starejših. Pa ne samo njih, težave imajo tudi mlajše generacije.

Sandra Pasarić, odgovorna za izvedbo s strani Martens Centra, se žal okrogle mize ni mogla udeležiti, je pa prisotne nagovorila prek videopovezave.

Slovenski narod je vse starejši

Iz leta v leto v Sloveniji beležimo vse višjo mejo umrljivosti. Trenutno moški v povprečju dosežejo 73,9 leta, ženske pa 82,1 leta. Posledično imamo vse več starostnikov, tudi takšnih, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč.

Janez Sušnik, predsednik Zveze društva upokojencev Slovenije, je povedal, da se v zvezi trudijo nasloviti tematiko gmotnih standardov, socialne in bivanjske tematike starejših, ter skušajo prek modela starejši za starejšega ljudi med seboj povezati.

Starejše osveščajo, kaj vse lahko počnejo, ko so še čili, ter spodbujajo idejo, da bi ostali, ko omagajo, tudi čim dlje doma, s svojimi najbližjimi. Ko pa to več ne gre, gredo v domove.

»Če hočemo negativen naravni prirastek zamejiti, moramo spremeniti tudi volilni sistem ter aktivirati mlajšo populacijo, saj je delež mlajših volivcev zelo majhen. Zato so na oblasti stranke, ki jim je bližja ideologija vrednot morale, vere, družine in dela,« je menil Sušnik in dodal, da so mladi apolitični, zato je za njih treba narediti nekaj več.

Sušnik je poudaril: »Mladi morajo verjeti v prihodnost!« Pomagati jim je treba pri prekarnem delu in iskanju stanovanj ter jim ponuditi delo, ki bo pomembno prispevalo k rasti in razvoju gospodarstva.

Sušnik je še izpostavil, da je velika težava tudi to, da se meni, da denar pade z neba: »Denar je treba zaslužiti.« Rešitev vidi v povezovanju in nekakšni sredinski politiki, ki bo združila najboljše iz leve in iz  desne. Mogoče je to včeraj potrjeno zavezništvo SLS.

Izpostavlja pa še, da se je nekje pozabilo na pomen družine in družinske politike: »Če bodo obveljali trendi posameznikov brez otrok, smo obsojeni na propad.« Sušnik še meni, da je mlade treba ozavestiti, da so dolžni poskrbeti za svojo prihodnost. Po njegovem mnenju nekateri mislijo, da je to dolžnost države.

»Starejšim je treba povedati, da 21. stoletje deluje drugače. Da je potrebno sodelovanje med mladimi in starejšimi,« je zaključil in dodal, da je nujno treba narediti red v javnem zaposlovanju, saj po njegovih besedah le-ta »zažira« gospodarstvo in kmetijstvo.

Mladi ne bežijo, krožijo

Po besedah Anje Fortuna, predsednice Mladinskega sveta Slovenije, se mladi zavedajo demografskih izzivov. Meni, da se jih sicer posluša, a so premalokrat slišani. Zato je potreba po medgeneracijskem sodelovanju tako nujna.

Po njenem mnenju so ravno mladi tisti, ki bodo živeli v tej državi najdlje in bodo živeli po načelih, ki se bodo uveljavila sedaj. Fortuna meni, da se morajo mladi boriti za svojih nekaj minut, da sploh lahko povedo, kar želijo. Izpostavila je še, da so vedno potisnjeni ob stran. Dokaz za to so zadnje evropske volitve, kjer so bili mladi na zadnjih mestih na seznamih, če se jim je nanje uspelo uvrstiti.

Po njenem mnenju mladi ne bežijo in ne moremo govoriti »o begu možganov«, ampak o kroženju. Mladi gredo v tujino, ker je tam več kariernih priložnostih. A se zavedajo, da imamo v Sloveniji zelo dobro izoblikovan vrtčevski in šolski sistem.

»Model« »učite se, da vam ne bo treba delati« je med mladimi še vedno zelo živ, posledično se razvrednoti delo. Kot zelo dober primer je navedla izkušnjo znanke, ki dela v Londonu v Lidlu. Ker je v Londonu, je za svojo lokalno skupnost »kul«, če bi delala v Sloveniji v Lidlu, bi bila le »luzerka«.

»Tudi mladi menimo, da delo mora postati vrednota,« je poudarila Fortuna. Po njenem mnenju bi bilo nujno okrepiti trg dela na podeželju, saj se mladi selijo v mesta ravno zaradi možnosti kariere v mestih. Digitalizacija je po njenem mnenju eden izmed načinov razvoja na podeželju.

Po njenem mnenju je pomembno, da se na problematiko mladih gleda celostno in se jim omogoča tako delo kot možnosti za vzpostavitev družine, kariere in bivanja. Na problematiko je treba gledati iz ekonomskega, družbenega in okoljskega vidika.

Le kombinacija modrosti starejših in razigranosti mladih bo privedla do ustreznih sprememb, je še poudarila Fortunova.

Centralizacija se dogaja sama od sebe

S povečanjem števila prebivalcev, ki trenutno drvi proti osmim milijardam, se povečuje tudi standard, naše zahteve, potrebe po hrani …marsikaj se spreminja zaradi demografije, je izpostavil Franc Bogovič, evropski poslanec SLS/EPP.

Selitev prebivalcev iz podeželja v mesta ustvarja nove izzive, je poudaril Bogovič in dodal: »Centralizacija se dogaja sama od sebe in za to ni treba nič narediti. Je pa treba uvesti nove politike za decentralizacijo.«

Žal se v Sloveniji rojeva premalo otrok v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, a to še ne pomeni, da ima Evropa pozitiven naravni prirastek. Evropsko prebivalstvo že nekaj let stagnira, je pojasnil Bogovič.

Evropske države to problematiko rešujejo različno, tudi z načrtnimi imigracijami. Npr. Nemčiji manjka 380.000 ljudi na leto, ki jih morajo strateško pridobiti, da lahko ohranjajo vitalnost družbe. Sprejmejo čisto vse, ne glede na to, od kod so, je ponazoril stanje Bogovič. Pojasnil je tudi, da je trend migracij iz južnih držav v severna, pri čemer je moč iskati vzporednice s standardom teh držav. Pri tem prednjači Romunija, saj 22 odstotkov Romunov živi v drugih državah. Naša južna soseda Hrvaška ima 16 odstotkov svojega prebivalstva v tujini, medtem ko ima Slovenija med dva do tri in pol odstotka državljanov, ki bivajo izven države. V to kvoto niso všteti dnevni migranti.

Po Bogovičevih besedah je edina rešitev ta, da države izhajajo iz demografije in oblikujejo politiko, ki bo trend odhajanja lastnih državljanov ustavila. Vsekakor je prvo v vrsti gospodarstvo s spodbujajočo družinsko politiko. Bogovič meni, da v zadnjih letih ni bilo velikega fokusa na družinski politiki in se ni kaj veliko spodbujalo k novim rojstvom. Madžarski politik Orban, ki je načeloma zelo kritiziran v Evropski uniji, je uvedel neke spodbude (kredit za mlade družine, odpis kredita po treh letih, nižja obrestna mera …) in rezultati so že vidni.

Socialna politika trenutno ni v korist ne družinski politiki in ne gospodarstvu. Temeljiti bi morala na novih delovnih mestih in ustreznih plačah. Bogovič meni, da bi se lahko zgledovali po avstrijskem modelu šolanja, kjer sta gospodarstvo in šolstvo že na primarni ravni povezani. Pri nas je ta povezava šele na terciarni ravni, pa še to le v višjem šolstvu.

V Sloveniji nam manjka organizirana politika, ki bi otroka prek vseh ravni šolanja pripravila na poklic, ki ga bo opravljal. Tu nas čaka še ogromno dela.

Eden izmed izzivov je po besedah Bogoviča tudi dolgotrajna oskrba starejših. Sam sicer na podlagi projekta pametnih vasi skuša vzpostaviti sistem, ki bi zajemal celovito oskrbo na domu. 

Evropska sredstva so nam lahko v pomoč, a bo nujno treba spremeniti pristop

Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je dejala, da je treba naš pristop in naš odnos do črpanja evropskih sredstev nujno spremeniti, kajti tu smo zelo nespretni, čeravno bi lahko marsikaj spremenili.

Kirbiš Rojsova je izpostavila, da smo v Sloveniji odlični pri delanju analiz, raziskav, pisanju strategij in debat, ki se jih je do sedaj ogromno nabralo in jih bo treba zreducirati, zelo šibki smo pa pri izvedbi in udejstvovanju tistega, kar so te analize pokazale. Dodaten zaplet ustvarja hitro menjavanje vlad in kadra pri odločevalcih.

Povedala je, da je Evropska unija poleg običajnega sklada vzpostavila še dodaten sklad zaradi epidemije. Kar 5,7 milijarde je namenjene strategiji za okrevanje po covidu-19. Po njenem mnenju je demografija povezana z več področji in v sklopu ustvarjanja te nove strategije bodo morali upoštevati tudi to.

»Sam načrt za okrevanje smo si mi zamislili v obliki hiše. V streho smo zapisali smernice v skladu z Evropsko komisijo, da bomo okrepili našo odpornost in bomo skušali po epidemiji okrevati. V temelje smo zapisali reforme za ljudi – reforme trga dela, socialno-varstvene dolgotrajne oskrbe, zdravstvenega sistema, finančnega sistema in debirokratizacije države. Stebre hiše smo izoblikovali v razvojne stebre – 5 stebrov,« je povedala Kirbiš Rojsova.

Ob tem pa je opozorila, da bomo najprej morali spremeniti zakone, če bomo sploh želeli priti do sredstev za obnovo česarkoli. Do leta 2022 moramo ta denar porabiti, če ga ne bomo, ga bo Evropska unija revidirala in bodo ta sredstva šla v drugo državo.

Vse načrtovano se bo moralo tudi konkretno izvesti in dober primer izvedbe so vsekakor pilotski projekti, kot so Evropske pametne vasi, ki jih vodi Franc Bogovič, meni Rojs Kirbiševa. Nadalje meni, da imajo na podeželju težave tako mladi kot starejši. Veliko družin odhaja čez mejo in se nikakor ne bodo vračale.

Dodatna težava je vsekakor tudi plačilni sistem, saj v Sloveniji ne moremo ustrezno plačati vsega kadra, zato marsikdo raje ostaja v tujini, je še menila Kirbiš Rojsova ter zaključila, da ustvarjanje delovnih mest ni tako enostavno, kot si mnogi mislijo. Žal nismo država, ki bi bila ugodna za investicije, ker smo ena najbolj zbirokratiziranih držav in imamo prek 50.000 predpisov.

Slovenci bomo obstali, naša kultura se bo razvijala

»Slovenci bomo preživeli, kot narod bomo obstali, naša kultura bo obstala in se razvijala, vprašanje je le, koliko časa in koliko žrtev bo za potrebno,« je bil jasen Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS, ter je dodal, da bomo le z modro politiko lahko zelo hitro ustvarili pogoje za razvoj našega naroda.

Kovšca meni, da negativni trendi niso nastali sami od sebe, ampak so se oblikovali tekom desetletij, saj so bila demografska vprašanja postavljena na stran, ker so bila v ospredju ekonomska vprašanja. Po njegovem mnenju za trenutno situacijo ne-babybooma ni krivo to, da so generacije premajhne, ampak usihanje narodne zavednosti tekom let. Bistveni dejavniki za to so po njegovem predvsem kot prvo gospodarska, socialna in izobraževalna politika, kot drugo državni ustroj in kot tretje naslavljanje nacionalnega vprašanja.

Tekom let se je ključne deležnike v gospodarstvu razvrednotilo, kmetje so izgubljali pomen, prihajalo je do lastninjena, tudi podjetniki so bili razvrednoteni, delo je izgubljalo svoj pomen, kvaliteta je postajala vse manj pomembna  … Posledice vsega tega, ob nestrokovnem vodenju, so pripeljale do situacije, kakršno imamo danes, še meni Kovšca. Po njegovem mnenju so ravno kmetje in podjetniki poleg osnovnega dela opravljali še pomembno nalogo v sami družbi, saj so svoje znanje in vrednote  širili dalje.

A v zadnjih desetletjih se je najprej razvrednotilo večgeneracijske družine, sedaj pa se je začelo izumljati neke nove oblike družin. Na prvi pogled to mogoče ni nič posebnega, a ima resne gospodarske posledice, meni Kovšca.

Izpostavil je, da se je izgubil prvoten pomen socialne države, saj mnogi izkoriščajo državo in njeno socialo. Prav tako je poudaril, da je gospodarstvo po osamosvojitvi veliko izgubilo, saj smo bili ob kar nekaj velikih podjetij, ki so proizvajala končne izdelke. Sedaj smo le člen v verigi in izdelujemo polizdelke. Ob tem pa je manevrski prostor za pogajanje in določanje bolj ugodnih pogojev in cen zelo majhen.

Kovšca je še dodal, da je tudi socialna politika v Sloveniji zgrešena. Kajti dokler se bolj splača ne delati kot delati, bo to na dolgi rok prineslo veliko težav. Denarja bo zmanjkalo in vprašanje je, kdo bo ob tem »potegnil kratko«.

Izpostavil je tudi problem glede dnevnih migrantov, ki ustvarjajo dodano vrednost v drugi državi, mi pa ob tem izgubljamo pomemben kader. Po njegovem mnenju si Slovenija v tem času ni ustvarila neke elite ali  kulturnikov/umetnikov, ki bi s svojimi deli znali pritegniti širšo javnost. Veliko »imen« je ustvarjenih na podlagi političnih barv, meni.

»Vsak, ki želi živeti od dela svoji rok in ustvarjalnosti uma, mora vedeti, da je to, kar ustvarja, nekomu namenjeno. Če njegovo delo ni nikomur potrebno, potem je nekaj narobe, da take posamezne ustvarjalce – v navednicah – kot družba živimo,« je bil jasen Kovšca.

Povedal je še, da v Sloveniji izobražujemo vse preveč ljudi za družbena področja, veliko manj pa teh, ki ustvarjajo dodano vrednost, kar bo na dolgi rok prineslo visok račun. Visoko izobražena oseba, ki ni zaposljiva na dolgi rok, pomeni velik problem. Po njegovem mnenju smo cele generacije ljudi izobraževali v poklice, ki jih družba ne potrebuje. Kot primer je navedel prek 1000 nezaposlenih filozofov na zavodu, vpisnih mest na filozofiji pa je prek 400. Potem pa je država paradoksalno potisnjena v situacijo, da umetno ustvarja delovna mesta, namenjena tistim, ki niso drugače zaposljivi.

Kovšca poudarja, da bi država morala skrbeti za izobraževanje in zaposlovanje tistih, ki pripomorejo h gospodarstvu in povečujejo dodano vrednost na zaposlenega. Tisti, ki jim to ni v interesu, pa bi morali na trgu poskrbeti sami zase.

Problem centralizacije je po mnenju Kovšce eden ključnih problemov v Sloveniji za negativno demografijo. V isti sapi centraliziramo državo in hkrati pozivamo k povečanju rojstev, kar je absurd. Kdaj naj ima par, ki se vozi uro in več na delo v Ljubljano, dela po 8 ali več ur, otroka? Kdo bo zanje poskrbel, se sprašuje Kovšca ter nadaljuje, da bomo s takšno politiko podeželja izselili.

Tudi etatizacija predstavlja veliko težavo, meni Kovšca, saj ima država velik vpliv na lastnino, primer so državni gozdovi. S tem pa ustvarja zmedo na področju gospodarstva, saj državna podjetja narekujejo tempo in rušijo konkurenco.

Kot zadnjo težavo je izpostavil nacionalnost, ki je vpeta tudi v gospodarstvo. Delovno silo uvažamo, a ker je tako slabo plačana, da si delavec ne more privoščiti konstantnega potovanja v domovino, z njim pride tudi družina. Na ta način potem nehote uvažamo socialne probleme. Kovšca je še dodal: »Ni nacionalizem, če najprej poskrbimo za svoj narod in šele potem za ostale.«

Kot veliko težavo vidi egoizem mlade generacije. Namreč, če le-ti ne bodo prepoznali svoje vloge v celotni medgeneracijski shemi, potem tudi ne moremo upati, da bodo poskrbeli za starejše. Dodaja, da bi morali biti domovi za ostarele zadnja, skrajna možnost. Iskati bi morali načine, kako starostniku zagotoviti čim daljšo bivanje doma, v okolju, kjer je živel, ustvarjal …

Izpostavil je še absurd, da upokojeni podjetnik, če želi še delati, ne more prejemati pokojnine. Npr. čevljar v manjšem mestu, ki se bo upokojil, bi bil za družbo dodana vrednost, saj bi mu skromen dodaten zaslužek omogočil normalno preživetje. Tako ne bi bil na plečih socialne države ali celo pod pragom revščine. Mlad čevljar v takšen kraj ne bo prišel, ker se mu ne splača, družba pa bi tako zgubila pomembnega obrtnika. Nekdo v javni upravi pa lahko. Tako lahko upokojeni predavatelj predava in je za to plačan ter hkrati dobiva pokojnino.

Kovšca meni, da je covid pokazal tudi nekaj dobrega. Namreč, pokazal je, da je tudi delo od doma lahko uspešno in obogati gospodarstvo.

Po njegovem mnenju je vse povedano  tisto, kar pripelje k negativni demografiji, zato se bo treba začeti ukvarjati tudi s tem ter iskati bolj kvalitetne načine reševanja nastalih zagat, saj zgolj uvoz tuje delovne sile ali ljudi je veliko dražje in težje, kot ustvariti novega in ga vzgojiti. Namreč, kot zaključuje: »Tisoč načinov je, kako se človeka ugonobi, in le eden, kako se ga naredi.«

Demografsko vprašanje je vsekakor vprašanje, ki zajema velik spekter področij, in o tem se govori bolj ob strani. Zelo zanimivo bi bilo slišati tudi poglede ministrstva za šolstvo in socialo, a kot kaže, so imeli pomembnejše delo.