Kako nevaren je covid-19 za otroke?
Slab teden novega šolskega leta je za nami, a nekatera vprašanja še vedno burijo duhove – kako nevaren je covid-19 za otroke; ali otroci res potrebujejo maske; so otroci bolj pogosti prenašalci … Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je pred časom podala odgovore na skoraj vsa ta vprašanja.
Preberite še:
Posledice covida-19 nevarne za vse
Ali so otroci res manj dovzetni za covid-19?
Res je, da se o okuženih otrocih s covidom-19 manj poroča, saj običajno bolezen pri njih poteka bolj blago in se dostikrat zamenja s sezonskim prehladom. Glede na podatke, ki jih ima SZO, otroci in mladostniki do 18 let zasedajo en do tri odstotke prijavljenih okužb, čeprav ta starostna skupina sestavlja 29 odstotkov svetovne populacije.
Čeravno so otroci manj dovzetni za okužbe oziroma jo lažje prenesejo, imajo bistveno večje število stikov, tako v šoli kot drugje. Zaradi tega so odlični prenašalci in sta skrb ter previdnost nujna.
Kako pomembno vlogo igrajo otroci pri prenosu covida-19 na druge?
Kljub temu da je jasno, da so otroci odlični prenašalci, saj se prevečkrat zgodi, da sploh ne vedo, da so bolni, pa to področje sploh še ni dobro raziskano.
Do danes je bilo sicer zabeleženih le nekaj izbruhov, ki so vključevali otroke ali šole. Vendar pa majhno število izbruhov, o katerih so poročali med učitelji ali povezanim osebjem, tudi nakazuje, da je širjenje covida-19 v izobraževalnih okoljih lahko omejeno.
Ker je potek bolezni pri otrocih na splošno blažji in z manj simptomi, lahko primeri včasih ostanejo neopaženi. Pomembno je, da zgodnji podatki iz študij kažejo, da je stopnja okužbe med najstniki lahko višja kot pri mlajših otrocih. Nekatere študije modeliranja kažejo, da bi lahko ponovno odprtje šol nekoliko vplivalo na širši prenos v skupnosti, vendar to ni dobro raziskano, zato je še preuranjeno dajati »sodbe« o tem.
V teku so sicer nadaljnje študije o vlogi otrok pri prenosu v izobraževalne ustanove in zunaj njih. SZO sodeluje z znanstveniki po vsem svetu pri razvoju protokolov, ki jih države lahko uporabljajo za preučevanje in zamejitev prenosa covida-19 v izobraževalnih ustanovah. Vendar so na koncu za te protokole odgovorne države same.
Inkubacijska doba pri otrocih
Inkubacijska doba za otroke je enaka kot pri odraslih. Med izpostavljenostjo s covidom-19 in začetkom simptomov običajno preteče pet do šest dni v obdobju od enega do 14 dni.
Bi morali otroci in učitelji nositi maske?
SZO meni, da je odločitev za nošenje maske odvisna od ocene tveganja. Pri tem je treba med drugim upoštevati, kako razširjen je covid-19 v okolju, ali lahko šola zagotovi fizično oddaljenost od drugih vsaj meter in pol, ali obstajajo učenci ali učitelji z osnovnimi zdravstvenimi težavami … In če ocena tveganja nakazuje potrebo po tem, da je smiselna uporaba mask, jih tudi SZO priporoča.
Priporočajo tkaninske maske, da se na ta način prepreči nadaljnji prenos, zlasti kadar ni mogoče zagotoviti varnostne razdalje. Maske pomagajo zaščititi druge, ker se lahko uporabniki okužijo, še preden se pojavijo simptomi bolezni. Politika nošenja maske mora biti v skladu z nacionalnimi ali lokalnimi smernicami. Kadar so maske priporočljive, kar v Sloveniji so, SZO meni, da jih je treba nositi, skrbeti za njih in jih pravilno odstraniti, ter da tu ni prostora za uveljavitev »pravice do svobodne izbire«.
Namreč, največja težava covida-19 je, da se zelo hitro širi, da zanj ni zdravila in da je trenutna smrtnost štiriodstotna. Mogoče bodo mnogi rekli, da letno zaradi drugih bolezni in situacij umre bistveno več ljudi, ampak to je za dodatne štiri odstotke več možnosti, da umrete.
V šolo le zdravi otroci
Največ, kar lahko v tej situaciji, ko covid-19 vodi naš svet, naredimo, je, da smo sami odgovorni ter ne hodimo okoli bolni ali malce bolni ter da je vsem staršem kristalno jasno, da v šolo pošljejo le zdrave otroke.
Čeravno sedanji dokazi kažejo, da je tveganje za hudo bolezen pri otrocih na splošno nižje kot pri odraslih ter še ni dovolj narejenih raziskav, ki bi potrdile ali ovrgle tezo, da otroci hitreje širijo bolezen, previdnost ni odveč. Jasno je že, da otroci lažje prenesejo okužbo, ravno zaradi tega je še toliko bolj nujna previdnost.
Trenutni dokazi kažejo, da so ljudje z osnovnimi boleznimi, kot so kronične bolezni dihal, debelost, diabetes ali rak, bolj dovzetni za razvoj hude bolezni in smrti kot ljudje brez drugih zdravstvenih težav. Zdi se, da to velja tudi za otroke, vendar je še vedno potrebnih več informacij, da bomo lahko to dejansko potrdili.
Dokler pa ni jasnih podatkov, je preventiva nujna. Noben starš si ne želi, da bi bil njegov otrok del statistike pri podatkih, ki bi potrjevali nevarnost covida-19.
Virus je postal del našega vsakdana, prav tako maske in ostali varnostni ukrepi, ki pripomorejo k zaustavitvi virusa. Dokaj jasno je že, da bo virus še lep čas med nami, mi pa smo tisti, ki odločamo, ali bomo v bitki zgubili ali ne.
Normalnega življenja, ki smo ga poznali, ni več, a to še ne pomeni, da ne moremo imeti nekega drugačnega normalnega življenja. Maske, higiena rok in kašlja so nujno zlo, da bodo otroci lahko dokaj normalno hodili v šolo in na različne dejavnosti, da bo gospodarstvo delovalo in da bo življenje teklo dalje. A zadnja beseda je naša/vaša!