Svetovni dan prve pomoči praznujemo od prelomnega leta 2000, ko je 16 evropskih organizacij Rdečega križa predlagalo njegovo vsakoletno izvedbo. Tovrstno praznovanje se je uveljavilo tudi v mednarodnem merilu, ko je leta 2003 več kot sto nacionalnih organizacij Rdečega križa obeležilo svetovni dan prve pomoči.
Ta dogodek je pokazal na izjemen pomen učenja in usvajanja veščin prve pomoči ter spodbujanja in osveščanja o pomembnosti prostovoljstva po vsem svetu.
Rdeči križ opozarja, da znanje prve pomoči temelji na praktičnemu delu, ki bi ga bilo treba ponavljati v različnih starostnih obdobjih, saj se veščine prve pomoči, če jih vsake toliko časa ne uporabimo ali kako drugače obnovimo, pozabijo, so pa nujno potrebne.
Preberite še:
Stališče organizacije Rdečega križa Slovenije je, da preprečevanje nezgod in znanje prve pomoči ne bi smel biti le izraz privzgojene solidarnosti, temveč sodi v splošno izobrazbo, ki bi jo moral imeti vsakdo. Osnove prve pomoči bi se morali učiti vsi že v osnovnih šolah, pozneje pa to znanje nadgrajevati. Žal poznavanje osnove prve pomoči ni del obveznega šolanja, tečaj pa ni obvezen za posameznike, ki zaprosijo za dvojnik izpita iz prve pomoči, ki ga je opravil pred 30 leti in več.
Zbrali smo nekaj najosnovnejših napotkov, ki bi jih morali znati zrecitirati vsi sredi noči, a to ni nadomestilo za poglobljeno obnavljanje znanja prve pomoči!
Vrstni red reševanja
Vir slike: val202.rtvslo.si
1. Preglejte situacijo: kakšna je poškodba, zakaj je prišlo do nje, ocenite nevarnosti.
2. Zagotovite varen prostor za poškodovanca.
3. Položaj poškodovanca: če je poškodba hujša, naj poškodovanec čim udobneje leže na tla na primerno mesto. Prenesete ga previdno, da mu ne prizadenete novih poškodb, sicer dajete prvo pomoč na kraju nezgode in ga čim manj premikate. Premikanje prizadetega je lahko usodno, če ima poškodovano hrbtenico. V takem primeru ga zavarujete in preprečite poslabšanje stanja in zadušitev. Ko pomagate drugim, ne pozabite na svojo varnost, zlasti pri poškodbah z električnim tokom, požarih, potresih in poplavah.
4. Klic na pomoč na številko 112.
5. Nudenje prve pomoči: če oseba ne diha, morate takoj poklicati 112, nato začeti z umetnim dihanjem. Nato morate pregledati, ali poškodovanec močno krvavi; v takšnem primeru morate krvavitev takoj ustaviti. Če je potrebno, poškodovanca oživljate, a če je pri zavesti, ga pomirite in vprašate o poškodbi.
6. Prihod reševalne službe in transport v bolnišnico: če poškodovanca s prelomljeno golenjo, stegnenico, hrbtenico ali poškodovano glavo prevažate v nepravilnem položaju, ne da bi ga prej imobilizirali, se mu stanje le še poslabša, lahko se tudi zaduši. Zato huje poškodovano osebo lahko prevaža le rešilni avtomobil.
Splošni napotki za oživljanje
Izostalo naravno dihanje nadomestite z umetnim dihanjem, kroženje krvi ob odpovedi srca pa spodbujate z zunanjo masažo srca. Z umetnim dihanjem z usti oživljate utopljence, če niso bili pod vodo dlje kot pol ure, zadušence, zastrupljene z alkoholom, plini, zdravili, poškodovane zaradi električnega toka ali strele, ranjene s poškodbami na glavi, zelo podhlajene, tiste, ki jih je zadela srčna kap, novorojenčke brez znamenj življenja …
Pri oživljanju odrasle osebe začnete z zunanjo masažo srca: pri poškodovancu najprej sprostite dihalne poti (tako, da mu z eno roko na čelu zvrnete glavo, z drugo dvignete brado), nato odstranite ovire v ustih, žrelu ali grlu, nakar pričnete z zunanjo masažo srca.
Poškodovanca obrnete na hrbet na trdo podlago, dlan ene roke položite na sredino prsnega koša, čeznjo položite drugo roko, prepletete prste. 30-krat stisnete na prsni koš, da se ta poglobi za približno 5 cm, pri tem pa pazite na hitrost masaže, ki mora biti približno 100 stisov/min.
Ustavljanje krvavitve
Manjše krvavitve se ustavijo same ali če rano obvežete s prvim povojem. Tudi večjo krvavitev lahko ustavite na več načinov:
- s pritiskom na krvavečo žilo (na dimlje s pestjo, ostala mesta s prsti),
- s pritisno oz. kompresijsko obvezo,
- s pritiskom na rano s prsti prek gaze (pri zelo hudih krvavitvah),
- s prevezo uda (Esmarchova preveza).
Poškodbe kosti
Poškodovani predel morate dobro pregledati. Rane sterilno obvežete, nato ud imobilizirate na specifični način. Pri imobilizaciji primete zlomljeni ud nad in pod mestom zloma, dokler ga dokončno ne imobilizirate. S pravilno imobilizacijo in dvigom poškodovanega uda zmanjšate bolečine in preprečite nastanek dodatnih poškodb. Pri hujših poškodbah je potrebna imobilizacija z opornicami. Pri zaprtem zlomu poškodovanca ne snamete oblačil, pri odprtem zlomu pa poškodovancu snamete/razrežete/strgate del oblačila na prizadetem mestu, da lahko oskrbite rano.
Vir slike: ninacelhar.com
Opozorilo: vsi opisani postopki predstavljajo le majhen del znanja, ki je potrebno, da lahko rešite življenje. Poskrbite, da boste vsake toliko časa osvežili svoje veščine prve pomoči, saj lahko le na tak način resnično pomagate soljudem v nesrečah.
