Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu o nogometu in koncu sveta

Po tednu dni je ponovno čas, da smo malce nostalgični, ter pogledamo v zgodovino in preverimo kaj se je dogajalo pred 100 leti. Povzetki, ki smo jih pripravili za vas ob pregledu Slovenca septembra 1920, so tokrat še bolj podobni današnjemu dogajanju. Imeli boste občutek, da zapisi niso stari 100 let, ampak zgolj kakšen teden, dan, uro.

»Gol! Gol!«

V teh dneh je bila 100 let nazaj že drugo leto po vojni organizirana nogometna sezona. Avtor članka je na dolgo in široko opisal navdušenje nad tem športom, ki se je med Slovenci razvilo – napisal je, da bi se navdušenje že dalo primerjati z Anglijo in Ameriko.

V letu 1920 je bilo v Sloveniji že 14 nogometnih klubov, 6 od teh v Ljubljani. Se pa aktivna udeležba pri nogometu ni končala pri klubih, saj je že hiter sprehod izven mest peljal mimo skupin dijakov, učencev in vseh ostalih, ki so se na cestah podili za žogo. Zaradi pomanjkanja pravih nogometnih žog, so brcali zbite kose oblačil ali napihnjene svinjske mehurje.

Na splošno so takrat v naši državi zelo pogrešali različno športno udejstvovanje. Tudi po izobraževalnih ustanovah je manjkalo poučevanje športa s strani usposobljenih posameznikov.

Pisalo se je tudi o tenisu in sicer, da je v teh časih že skorajda izumrl. Kriv naj bi bil pogled Slovencev na ta šport, ki je bil poln predsodkov. Prepričani so bili, da je tenis namenjen samo premožnejšim posameznikom, ki bi si lahko privoščili urejen prostor za igro.

Prav tako so bili v mirovanju veslanje in drugi vodni športi, čeprav je obstajala zavest, da so v Sloveniji odlična mesta za prakticiranje omenjenih športov.

Na koncu članka je sledil še poziv k poenotenju izrazov pri igrah, posebno pri nogometu. »…vendar bo vsekakor treba pomesti s poslovenjeno nemščino.« se je glasil stavek, ki je kritiziral dejstvo, da se je večina izrazov znotraj nogometa prevzela iz nemščine in nekoliko tudi angleščine.

100 let stari nasveti za predavatelje

Zelo zanimiv je članek o tem, na kakšen način se predavateljem svetuje podajo snovi učencem oziroma poslušalcem. Zanimiv pa zato, ker so nasveti napisani tako, kot bi bili napisani danes – in lahko rečemo, da se po 100 letih še vedno vsi ne poslužujejo teh nasvetov.

Skratka, govora je bilo o tem, da če predavatelji ne bodo pozorni na svoje poslušalce in njihove zmožnosti, ne bodo ti prišli prav daleč. Govor predavatelja ne sme biti preveč enostaven in plitek – takšen, kot da bi govoril o nekih vsakdanjih stvareh, ki so vsem znane. Prav tako pa ne sme biti preveč strokoven in zahteven, saj bo govornik tako izgubil pozornost svojih poslušalcev.

Predavatelj naj bi svoj nastop pripravil tako, da bi izbral snov, ki bi večini poslušalcev bila nekoliko znana, nekoliko pa nepojasnjena.

Avtor članka je poslušalce primerjal s potniki, ki se zjutraj odpravljajo v gore: »Godilo se jim bo, kakor potniku, ki potuje zjutraj na gore. Vse je megleno; kar se megle pretrgajo in jasni obrisi vrhuncev gora se prikažejo.«

Konec sveta

S strani profesorja Oswalda Spengler je bil objavljen spis, v katerem je trdil, da bo cela Evropa izumrla do leta 2200. Razlog za to pa ni bil podoben tistim, o katerih beremo danes, ampak naj bi bil naslednji: narodi in države v Evropi propadajo.

Pisal je o tem, da se nikjer v Evrope ne vidi več veselja do dela. Kot primer je podal delavce, ki so zidali neko stavbo v Pragi. Za njega to niti ni bilo zidanje, ampak zasmehovanje dela. Delavci so namreč vsak trenutek izkoristili za počitek ali pa so lenobno in počasi delali. Nadaljeval je še z dejstvom, da se je gradnja zelo podražila in to ravno zaradi lenih delavcev in slabe kvalitete dela.

Kaj pa tujina?

Na Kitajskem so v tem času trpeli zaradi slabe letine. 20 milijonov Kitajcev je stradalo, dogajalo se je, da so družine prodajale lastne otroke. Prav tako so celotne rodbine izvrševale samomore.

Na kraju Villa Collemnadina v Italiji se je zgodil močan potres. Mesto je bilo popolnoma porušeno, 200 oseb je bilo mrtvih in 100 ranjenih. Kraj potresa je obiskal tudi kralj.

Iz mesta New York so poročali, da vsak mesec pride okoli 70 tisoč novih priseljencev. Za prihodnje leto pa so pričakovali vsega skupaj okoli milijon ljudi. Poročila o visokih številkah priseljencev so prihajala tudi iz drugih delov Amerike.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice