Naprej na vsebino

Slovenska vojska: sredstev ni, vojakov premalo, oprema iztrošena, skladišča zastarela

V Slovenski vojski je trenutno zaposlenih 6.301 pripadnikov, od tega je 2.246 vojakov.

Učinkovite Slovenske vojske ni mogoče oblikovati na kratek rok in ob desetletju krčenja obrambnih izdatkov, ob nekonkurenčnosti poklica, nedokončani profesionalizaciji. Zato je pred Slovensko vojsko veliko izzivov, ki jih lahko rešijo le z jasno vizijo razvoja, širšo politično in družbeno podporo ter zadostnim, predvidljivim in nepretrganim zagotavljanjem virov.

»Glavni izzivi Slovenske vojske so pomanjkanje kadrovskih in materialnih virov,« so za Slovenec sporočili iz ministrstva za obrambo.

Preberite tudi:

»Slovenski fantje morajo v vojsko, da bodo moški«

Objava slovenskega vojaka o 37. a členu

Vojska namreč potrebuje stalen pritok mladega kadra, posodabljanje opreme s poudarkom na uvajanju novih tehnologij in sredstev ter infrastrukture. Posodabljanje zaradi varčevanja na obrambnih izdatkih v pretekli dekadi ni bilo mogoče, razmere na trgu dela – nekonkurenčnost vojaškega poklica – pa so vodile v povečan odliv kadra iz Slovenske vojske in zmanjšan interes mladih za opravljanje vojaške službe.

Slovenska vojska

»Zahtevana pripravljenost Slovenske vojske je na ravni, ki omogoča opravljanje večjega dela mirnodobnih nalog,« pravijo na ministrstvu in dodajo, da so največja odstopanja od zahtevanih standardov prav na področjih zmogljivosti (kadri, oborožitev in oprema), sposobnosti za delovanje in vzdržljivosti.

Na kadrovskem področju se je zmanjšalo število pripadnikov tako stalne sestave kot pogodbene rezerve. Posledica zmanjševanja števila in premalo novih zaposlitev vplivajo tudi na druge dejavnike kadrovske strukture (viša starostna struktura, več delovnih invalidov in zdravstvenih omejitev …), kar se odraža v sposobnosti Slovenske vojske za pravočasno, učinkovito in kakovostno izvedbo nalog.

Trenutni kadrovski obseg Slovenske vojske ne omogoča sočasne izvedbe vseh načrtovanih nalog.

Pomanjkanje bojne tehnike in opreme ima negativen vpliv na izvedbo usposabljanj in na izvajanje ključnih nalog Slovenske vojske. Vedno več opreme in sredstev je iztrošenih, njihova življenjska doba je izkoriščena več kot 100-odstotno. V operativno uporabo v zadnjih letih ni bil uveden noben oborožitveni sistem, s katerim bi se povečala ognjena moč Slovenske vojske.

Razvoj vojaške infrastrukture je zaradi nezadostnih finančnih sredstev minimalen. Skladišča so zastarela, objekti potrebni obnove, ker ne ustrezajo zahtevanim zdravstvenim in drugim standardom.

Usposabljanje Slovenske vojske je omejeno zaradi prostorskih in materialnih pogojev, brez ustrezne vadbene infrastrukture namreč ne moremo zagotoviti kakovostnega usposabljanja enot Slovenske vojske.

Večletni zastoj modernizacije negativno vpliva na vzpostavljanje zmogljivosti in pripravljenost Slovenske vojske, to pa so dejavniki, ki se odražajo v bojnem karakterju vojske, preživetju in zaščiti sil, vzdržljivosti ter zmanjšani verodostojnosti in interoperabilnosti Republike Slovenije v zavezništvu.

Slovenska vojska
Foto: Slovenska vojska

Za obstoj vojske so potrebne investicije

Predlog zakona o investicijah v Slovensko vojsko predvideva 780 milijonov evrov investicij v vojsko v prihodnjih šestih letih. V skladu s predlogom so investicije razdeljene na sedem skupin.

Ena od teh predvideva nabavo dveh helikopterjev in transportnega letala, druga nabavo oklepnih vozil 8X8 in 4X4, tretja nabavo informacijske tehnologije, vezane na hibridno delovanje. Prav tako namerava vojska obsežneje kot doslej investirati v osebno opremo vojakov ter v protioklepna sredstva.

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš je na zadnjem srečanju s predstavniki medijev poudaril, da vojska ta sredstva potrebuje za izvajanje nalog, ki jih mora opravljati skladno z zakonom in ustavo, pa tudi v skladu z zavezami do zavezništva. »Če želimo izpolnjevati vse te zaveze, prvenstveno za obrambo države in seveda tudi v zavezništvu, so te investicije potrebne,« je poudaril. Po njegovih besedah niti predvidena sredstva ne bodo zadoščala, saj gre za investicije, s katerimi bi morala vojska že razpolagati.

Glavaš je izpostavil tudi pomen sprejetja predloga novele zakona o obrambi, ki naj bi izboljšala položaj vojakov po 45. letu, ko jim v skladu z dosedanjo zakonodajo preneha vojaška dolžnost. S spremembo bi omogočili prezaposlitev nekaterih vojakov po tej starosti. Ena od možnosti je, da se v Slovensko vojsko zaposlijo kot specialisti, prav tako bi lahko skrbeli za varovanje objektov vojske ali pa se zaposlili v katerem od drugih ministrstev.

Vojak po dopolnjenem 45. letu bi ob razporeditvi na ministrstvo ali v drug državni organ obdržal število doseženih plačnih razredov. Če bi po razporeditvi prejemal nižjo plačo, pa bi mu ministrstvo pokrilo razliko.

Se pa v Slovenski vojski zavedajo tudi potrebe po pridobivanju kadra. Ukrepov, s katerimi skušajo prepričati mlade k pridružitvi je več. V pripravi pa je tudi nov koncept, po katerem bi postopek zaposlitve trajal bistveno manj kot doslej, teden ali dva. Prav tako načrtujejo vojaški modul, ki bi bil del programa nekaterih slovenskih fakultet.

Slovenska vojska
FOTO: Slovenska vojska

Glavaš je ob tem izrazil nasprotovanje, da bi bile varde del obrambno-varnostnega sistema, saj pravila službe jasno opredeljujejo vojsko, usposabljanje in njen zaveze. »Vardam ne vidim mesta v Slovenski vojski,« je pripomnil. Prav tako je ponovil, da ni naklonjen uvedbi naborništva.

Kdaj je bila nazadnje kupljena vojaška oprema? 

Pridobivanje ključne glavne opreme za Slovensko vojsko je bilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in nezanesljivega financiranja od leta 2010 omejeno predvsem na obnavljanje obstoječih zmogljivosti in najnujnejše opreme ter oborožitve za tekoče delovanje enot (redna usposabljanja in vaje, mednarodne operacije in misije, pomoč policiji pri nadzoru meje), so nam pojasnili na ministrstvu.

Vlaganje v izgradnjo sprejetih ciljev zmogljivosti je bilo zelo omejeno, predvsem na ohranjanje obstoječih zmogljivosti. Zadnje triletno obdobje so tako zaznamovali naslednji pomembnejši nakupi:

  • 2018: inženirska mehanizacija, radijske naprave, brezpilotna letala, letališka in logistična vozila in oprema, strelivo, protioklepno orožje, osebna in dostavna vozila, logistična vozila, trenažerji za usposabljanje, osebna oprema vojaka;
  • 2019: oprema strelišč, simulacijski sistem za usposabljanje boja v naselju, terenska vozila, optične in optoelektronske namerilne in opazovalne naprave, strelivo, oprema vojaka, trenažerji za usposabljanje, logistična vozila in gradbena mehanizacija;
  • 2020: terenska vozila, optične in optoelektronske namerilne in opazovalne naprave, strelivo, oprema vojaka, pehotno orožje, nadgradnja zračnih plovil, mornariška oprema, bojni inženirski sistemi, oprema specialnih sil.

Struktura porabe sredstev

V zadnjem desetletju ima gibanje obrambnih izdatkov izrazito negativen trend. V letu 2010 so znašali 1,61 odstotka bruto domačega proizvoda in s tem umeščali Slovenijo v zgornjo polovico držav članic Nata. Tudi struktura obrambnih izdatkov je bila dokaj blizu strukturi, ki bi omogočala enakomeren razvoj Slovenske vojske (priporočena struktura je: stroški osebja 50 odstotkov, operativni stroški 30 odstotkov, stroški nabav gradenj, razvoja in raziskav 20 odstotkov).

Slovenska vojska
FOTO: Slovenska vojska

Leta 2010 je Slovenska vojska namreč namenila 61,7 odstotkov za stroške osebja, 17,6 odstotkov za operativne stroške ter 20,7 odstotkov za stroške nabav, gradenj, razvoja in raziskav.

Leta 2015 je Slovenija zasedla 24. mesto po obrambnih izdatkih med vsemi članicami. Struktura porabe je bila naslednja: 82,2 odstotka za stroške osebja, 15,3 odstotka za operativne stroške in 2,5 odstotka za stroške nabav oziroma gradenj.

Od leta 2015 so se obrambni izdatki v Sloveniji v deležu BDP začeli dvigovati. Vendar zaradi preteklega izrazitega padca ni mogoče Slovenske vojske uravnoteženo razvijati, poleg tega se še vedno nismo približali želeni strukturi obrambnih izdatkov 50 : 30 : 20. Prav tako ne višini, ki je bila dogovorjena na vrhu Nata leta 2014 (Slovenija se je zavezala dvigovati obrambne izdatke in leta 2024 doseči 2 odstotka BDP).

Obrambni izdatki v Sloveniji so leta 2019 znašali 1,04 odstotka BDP in le tri države članice Nata so za obrambne izdatke namenile nižji odstotek BDP kot Republika Slovenija.

Letošnji finančni načrt

Veljavni finančni načrt Slovenske vojske v letu 2020 se deli na štiri podprograme in znaša 380,8 milijona evrov:

  • izobraževanje in oskrba kadrov (stroški osebja): 282 milijonov evrov oziroma 74 odstotkov
  • operativno delovanje in pripravljenost Slovenske vojske (operativni stroški): 67,5 milijonov evrov oz. 17,7 odstotka;
  • infrastruktura in opremljenost Slovenske vojske (stroški nabav in gradenj, razvoja in raziskav): 25,7 milijona evrov oz. 6,7 odstotka;
  • članstvo v mednarodnih organizacijah: 3,9 milijona evrov oziroma 1 odstotek.

In dodatno še (v tem letu zaradi izredne situacije):

  • ostali izdatki (povezani s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa): 1,7 milijona evrov oziroma 0,5 odstotka veljavnega finančnega načrta Slovenske vojske.
Slovenska vojska
FOTO: Slovenska vojska

Zakaj dodatna sredstva?

»Slovenska vojska je osrednji del širšega procesa celovite krepitve sposobnosti obrambnega sistema Slovenije, zato pričakujemo, da bodo izzivi podprti z zadostnimi finančnimi sredstvi,« pravijo na ministrstvu. Menijo, da bi to omogočilo razvojni zagon pri izgradnji vojaških zmogljivosti in krepitev bojnega karakterja Slovenske vojske, kar bi povečalo relevantnost vojaškega instrumenta nacionalne moči in obrambno sposobnost Slovenije.

Na ministrstvu poudarjajo še, da je v vse bolj negotovem in nepredvidljivem mednarodnem varnostnem okolju to neizbežna in odgovorna nacionalna ambicija, hkrati pa tudi pogoj za verodostojnost Slovenije v njenih prizadevanjih za mir, varnost in stabilnost v mednarodni skupnosti.

Za potrebe oblikovanja najnujnejšega dela zmogljivosti do leta 2026, so nam pojasnili, da Slovenska vojska potrebuje:

  • taktično transportno letalo in dva helikopterja za podporo specialnim silam,
  • 53 oklepnih transporterjev s topom 30 mm in 118 lahkih kolesnih oklepnih vozil,
  • 121 taktičnih transportnih vozil z balistično zaščito,
  • medicinsko opremo za premestljivo zdravstveno zmogljivost druge ravni (Role 2) ter logistično opremo za namestitev in bivanje,
  • komunikacijske in informacijske sisteme za poveljevanje in kontrolo, sisteme za kibernetsko obrambo in sistem za poveljevanje v zračnem prostoru,
  • lahko pehotno oborožitev, napredni osebni bojni sistem, ročno protioklepno orožje, minomete in optoelektronska sredstva.
Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice