Naprej na vsebino

Vojaški rok v službi človekovega napredka

Živimo v času, ko se del slovenske javnosti obnaša mačehovsko do Slovenske vojske. Prišli smo tako daleč, da se sprašujemo o smiselnosti njenega obstoja. Takšna miselnost je posledica neustrezne obravnave bistva vojaškega usposabljanja, ki ni le v učenju vojaških veščin, ampak je predvsem v službi rasti človekove osebnosti.

Preberite tudi:

Slovenska vojska: sredstev ni, vojakov premalo, oprema iztrošena, skladišča zastarela

»Slovenski fantje morajo v vojsko, da bodo moški«

Objava slovenskega vojaka o 37. a členu

Pri nas imamo zagovornike in nasprotnike naborniškega sistema

V Sloveniji imamo vojsko organizirano na profesionalni ravni. Naborniški sistem, z obveznim služenjem vojaškega roka, smo ukinili leta 2003. V zadnjem času se ponekod zopet pojavljajo pobude, da bi naborniški sistem obnovili, vendar ga del civilne družbe, ki je podprt, predvsem z levim političnim polom, vztrajno zavrača.

Kot argumente za zavračanje naborniškega sistema navajajo razloge kot npr. da se vojaki učijo ubijati in da s tem krepijo lastno agresivnost.

Po drugi strani zagovorniki naborniškega sistema poudarjajo vzgojni vidik, v smislu, da se lahko fantje v vojski naučijo reda, kot npr. vstajanje ob določeni uri, pospravljanje in drugih obveznosti, ki lahko pripomorejo k rasti človeka v pozitivnih vrednotah.

Vojaški rok je bil nadaljevanje primarne in sekundarne vzgoje.
Vojaški rok je bil nadaljevanje primarne in sekundarne vzgoje.
Vir slike: Postanivojak.si

Danes praktično ne poznamo izkušnje poslušnosti nepoznani osebi

Nasprotniki takšne argumente negirajo s trditvijo, da se človek lahko nauči reda in odgovornosti predvsem v krogu lastne družine, za kar so v prvi vrsti odgovorni starši ali skrbniki otrok.

Pri argumentih za ali proti naborniškemu sistemu, še ni bilo slišati tretjega vidika, ki pa je pri vseh dosedanjih argumentov ključnega pomena. Ta izhaja iz izkušnje poslušnosti nekomu, ki nima z vojakom nobene čustvene zveze. To je izkušnja, ki je večina izmed današnjih mladih nima niti možnosti izkusiti.

Vojaška vzgoja je lahko nadgradnja starševske vzgoje

Za lažje razumevanje navajam primer moje osebne izkušnje služenja vojaškega roka. Ker spadam v generacijo, ki je še služila enoletni vojaški rok v rajnki Jugoslaviji, gre za izkušnjo, ki je še toliko bolj konkretna, saj med vojaškim rokom, razen v času rednega dopusta, nismo mogli obiskovati svojih domov, kakor se je to dogajalo kasneje v času slovenske vojske.

Pred nastopom vojaškega služenja sem bil doma deležen kvalitetne vzgoje, za kar sem staršem zelo hvaležen. Pri starševski vzgoji otrok gre vedno za vzgojo, ki izhaja iz čustev in povezanosti med starši in otroki. Tudi v primeru, ko otrok ne uboga svojih staršev ali ne izpolni naloge, ki so mu jo naložili starši, je na koncu vedno deležen topline in ljubezni, saj je otrok vedno sin ali hči, ne glede na njegovo trenutno obnašanje.

Vojaška vzgoja človeka utrjuje v odgovornosti

V primeru služenja vojaškega roka je zadeva povsem drugačna. Vojak ima v času služenja vojaškega roka obveznosti, ki jih je vedno dolžan izpolnjevati. Med služenjem v jugoslovanski vojski so bile redne obveznosti jutranje vstajanje, skupna telovadba, pospravljanje postelje, urejanje omarice, skrb za osebno higieno in higieno skupnih prostorov, itd.

Poleg tega je imel vsak vojak tudi obveznosti tipično vojaške narave, kot so vsakodnevno izobraževanje, straža, fizično usposabljanje, vojaški pohodi, skrb za čistočo puške, dnevna in nočna dežurstva, ipd.

To so bile dolžnosti, kjer se ni nihče od vojakov spraševal, zakaj mora opravljati obveznosti, ampak je bilo bistveno, da smo obveznosti izpolnili. V primeru, da nekdo ni hotel obveznosti izpolniti, je bil deležen vsaj nekajdnevne zaporne kazni. V primeru, da obveznosti ni mogel izpolniti, je moral iti na zdravniški pregled.

Danes mnogi živijo, kot da bi bili oni središče vesolja

Skratka, takšen način vojaške vzgoje je vojaku izbil iz glave miselnost, da je on center sveta, predvsem pa ni nihče razmišljal o kakšnih pravicah. V nasprotju z miselnostjo, ki med mladimi prevladuje danes, je bilo v glavi vojaka najprej izpolnjevanje dolžnosti, kar je mnoge oblikovalo v zrele in odgovorne osebnosti.

Ključni trenutek, ki mi je spremenil pogled na življenje, je bil prestop praga vojašnice v Somboru. Do takrat sem imel v glavi, da nekaj veljam in, da se mi morajo ljudje prilagajati. Od trenutka prestopa praga vojašnice, sem se začel zavedati, da nisem središče sveta in, da se lahko svet vrti naprej tudi brez mene.

Izkušnja prvega dne služenja vojaškega roka

Skupina novih vojakov, ki smo v decembru 1989, prispeli v vojašnico okrog 9.00, smo v mrzlem letalskem hangarju ves dan čakali na nadaljnja navodila. Končno so nas šele v večernem mraku odvedli v kopalnico, kjer smo se morali vsi sleči do golega in hkrati spraviti civilno obleko v vnaprej pripravljeno vrečo iz blaga. Vrečo z obleko so potem poslali na naše domove.

Nato smo vsi morali pod skupinski tuš. Po tuširanju smo postopoma dobivali vojaško obleko. Na koncu smo natovorjeni z obleko, odšli v svoje čete, kjer smo končno prišli do postelje in omaric, kamor smo morali zložiti obleko.

Na koncu dneva sem se počutil kot nekdo, ki je odkril, da ni zemlja središče vesolja, ampak sonce. Od takrat naprej nisem bil več jaz središče sveta, ampak le nekdo, ki ima svobodno voljo in do odločanja ali bo kaj prispeval v dobro sveta ali pa bo svet zlorabljal za lastne potrebe.

Mnogi mladi danes egoistično hrepenijo po vodilnih mestih

Danes je bistvena težava mladih moških predvsem v tem, da nimajo podobne izkušnje, ampak v glavi nosijo idejo, da so oni središče sveta in, da se jim mora svet prilagajati. To potrjujejo tudi mnogi starejši po različnih službah. Ko nekdo konča določen študij in se zaposli v določenem podjetju, takoj izpostavi svoje domnevne pravice, predvsem pa ima v glavi miselnost, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo na podlagi dosežene izobrazbe dosegel pomemben položaj.

Vojaški rok bi moral biti uveden nazaj, saj je v moških prebudil ljubezen do domovine.
Vojaški rok bi moral biti uveden nazaj, saj je v moških prebudil ljubezen do domovine.
Vir slike: Postanivojak.si

Navzočnost mladih v politiki je lahko tudi posledica hrepenenja po položajih

Nekaj podobnega se dogaja tudi v politiki. Če so včasih kreirali politično življenje zreli moški srednje ali starejše generacije, imamo danes v politiki mnogo mladih. Res je, da na mladih svet stoji, vendar je problem današnje politike, podoben kot problem na novo zaposlenih v podjetjih. Tudi v politiki namreč mladi hrepenijo po vodilnih položajih, ne glede na to, da marsikdo nima nobene »politične kilometrine«.

Končni namen služenja vojaškega roka je ljubezen do domovine

Namen služenja vojaškega roka je, bolj kot usposabljanje za onemogočanje sovražnika, predvsem v rasti človekove osebnosti. Gre za spoznanje resnice, da je vsak človek minljiv in, da se lahko zemlja prav tako vrti brez njega. Hkrati pa lahko izkušnja vojaškega roka pripomore k odgovornemu sprejemanju življenjskih obveznosti.

Ena izmed bistvenih nalog vojaškega usposabljanje je tudi vzgoja za ljubezen do domovine. Če vojaški obveznik vzljubi lastno domovino, bo hkrati znal ljubiti samega sebe. S pravim odnosom do samega sebe, do domovine in do sodržavljanov, bo v sebi vzbudil hrepenenje po lastnem doprinosu k blaginji domovine. To pa je daleč o popačene slike, ki nam jo skušajo vsiliti novodobni »kvazi pacifisti«.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice