Naprej na vsebino

Električni skiroji so lahko (smrtno) nevarni

Električni skiroji so postali nova realnost v cestnem prometu. Na prvi pogled nedolžna prevozna sredstva so lahko hkrati zelo nevarna. Problematična je predvsem njihova neslišnost, nestabilnost in zmožnost razvijanja dokaj visoke hitrosti. Da so lahko električni skiroji tudi nevarna prevozna sredstva dokazujejo nesreče, med katerimi se je že kakšna končala s smrtnim izidom.

Preberite tudi:

Je mogoče sožitje med avtomobilisti in kolesarji?

Subvencije za električne avtomobile nižje za 1500 evrov

Električne skiroje prištevamo pod posebna prevozna sredstva

S strani pristojnih organov se že nekaj časa napoveduje, da bodo vozila na električni pogon, med katere, poleg skirojev, prištevamo še električna kolesa in električne rolke, jasno zakonsko opredeljena. Pod sedaj veljavno zakonodajo prištevamo električne skiroje med posebna prevozna sredstva, ki jih obravnava Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP).

Po ZPrCP je torej električnim skirojem prepovedano uporabljati ceste, ki so namenjene prometu. Dovoljeno je samo uporaba pločnikov, poti za pešce, kolesarske poti in območja za pešce in območjih umirjenega prometa. Za razjasnitev pojasnimo, da imajo v območju umirjenega prometa prednost pešci, motorna vozila pa lahko vozijo največ 10 km/h.

Električno kolo je dovoljeno voziti le 5 km/h.
Električno kolo je dovoljeno voziti le 5 km/h.
Vir slike: Pixabay

Največja dovoljena hitrost za električne skiroje je 5 km/h

Morda se zdi do sedaj zapisano logično, vendar na koncu 97. člena, t.1 naletimo na naslednjih zapis: »Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci«.

Marsikdo bo pomislil, da lahko pod največjo hitrost gibanja pešcev razumemo hitrost tekačev, vendar to ne drži. ZPrCP namreč v 3. členu, t.25 opredeli pešca kot osebo, ki hodi po cesti. SSKJ pa hojo opredeli kor premikanje s korakanjem, kar pomeni, da tek ne pomeni hoje.

V praksi razvije električni skiro med 25 in 40 km/h

To pomeni, da je večina uporabnikov električnih skirojev, v neskladju z obstoječimi predpisi, ki veljajo za posebna prevozna sredstva, med katere spadajo, kot smo že ugotovili, električni skiroji. Verjetno bomo težko naleteli na kakšnega voznika, ki bo vozil s hitrostjo, s katero hodi pešec. Hitrost pešca je okrog 5 km/h, kar pomeni, da je vsaka večja hitrost, prekršek. Predpisana globa je 500 evrov.

Ob do sedaj zapisanem lahko ugotovimo, da je uporaba električnih skirojev na zelo »splozkih tleh«. Ugotovili smo, da praktično vsi uporabniki razvijejo večjo hitrost od peščeve hoje, v praksi je to med 25 in 40 km/h. To pomeni, da je takšna hitrost v območju, kjer se pretežno gibljejo pešci lahko zelo nevarna.

V mestih lahko uporabniki električnih skirojev hitro pridejo na želeni cilj

Po drugi strani pa je predpis omejitve hitrosti na 5 km/h zelo neživljenjski, saj bi se bilo v tem primeru bilo bolje gibati peš, saj z vožnjo s skiroja ne bi prav nič pridobili na času, kar je eden izmed glavnih namenov uporabe skiroja. Predvsem v mestnih središčih, lahko uporabniki električnih skirojev dosežejo svoj končni cilj prej kot pa avtomobili, ki se morajo prilagajati prometnim zastojem.

Električni skiroji so tako zelo praktična prevozna sredstva, ki pa nujno potrebujejo jasna pravila za varno vožnjo v cestnem prometu. Ne glede na to, kar smo ugotovili ob veljavni zakonodaji, je dejstvo, da je navzočnost električnih skirojev v praksi z zakonodajo v velikem neskladju.

V praksi se kaže neskladje z veljavnimi prometnimi predpisi

Kljub temu da je prepovedana vožnja po cestah, kjer poteka promet z motornimi vozili, lahko ravno tam praktično vsakodnevno srečujemo tudi električne skiroje. Poleg tega so električni skiroji zelo nevarni v območjih za pešce, saj lahko vidimo, da z dokaj veliko hitrostjo vijugajo med pešci, kar je lahko nevarno tako za pešce, kot za voznike električnih skirojev.

Kar se tiče same zaščite voznikov električnih skirojev, ni nobene zakonske obveze. Velja samo priporočilo policije, da uporabniki uporabljajo zaščitno čelado ter ščitnike za komolce in kolena. Ker je to zgolj priporočilo, lahko v praksi naletimo le na redke izjeme, ki to zaščito tudi v resnici uporabljajo.

Z električnim kolesom je bilo povzročeno že nekaj hudih nesreč, zato je nujno, da se natančneje določijo zakonske sankcije.
Z električnim kolesom je bilo povzročeno že nekaj hudih nesreč, zato je nujno, da se natančneje določijo zakonske sankcije.
Vir slike: Pixabay

Zadeva, ki je zgolj priporočena, nima velikega učinka

Izkušnje kažejo, da vsaka stvar, ki je zgolj priporočena, v praksi nima velikega učinka. Tako tudi priporočila o zaščiti uporabnikov električnih skirojev, do sedaj niso naletela na izvajanje.

Tudi ohlapna zakonodaja, ki sicer opredeljuje območje gibanja in največjo dovoljeno hitrost za posebna prevozna sredstva, kamor spadajo tudi električni skiroji, v praksi ne kaže učinkov. Kljub temu da bi organi pregona po obstoječi zakonodaji lahko izrekali kazni, tega v praksi skorajda ni.

Vsa navedena dejstva govorijo, da je nujen zakon, ki bi jasno opredeljeval navzočnost električnih skirojev in drugih novih vozil na električni pogon. Zakon, ki bi v primeru kršitev, tudi jasno opredeljeval globe, bi lahko končno uredil nejasno stanje, ki ga povzroča nova realnost malih vozil na električni pogon.

Človek dobro razume jezik sankcij

Dejstvo je, da človek zgolj priporočila v veliki meri ne upošteva, saj v prvi vrsti gleda zgolj nase in na to, kako bo brez večjih naporov poskrbel sam zase. Po drugi strani pa zelo dobro razume jezik sankcij, še posebej če so te finančnega značaja, saj predstavlja denar za večino ljudi bistven del življenja.

Tako bomo lahko tudi problematiko električnih skirojev uredili šele takrat, ko bodo za prekrškarje zagrožene ustrezno visoke globe. Končni namen zakonske ureditve navzočnosti električnih prevoznih sredstev je v tem, da bi lahko vsi udeleženci v prometu varno prišli na svoj končni cilj.

Subscribe
Notify of
guest
3 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments
Jože
Jože
1 year ago

Ker bullshit. So neslišna: A navadno KOLO je pa SLIŠNO al kaj? Ena samcata nesreča s smrtnim izidom v Singapurju po vaše dokazuje da so nevarna? BULLSHIT, a miljone smrtnih žrtev z avtomobili po vsem svetu pa ne dokazuje da so avtomobili nevarna sredstva? Pa 100 tisoče mrtnih žrtev kolesarjev to tudi ne dokazuje da so kolesa nevarna sredstva? Še več: celo mrtvih peščev je bilo tisoče in tisoče po svetu, torej je nevarna tudi HOJA po vaše? Kdaj vam bo jasno da popolnoma 100 % varnega prevoznega sredstva NI, je pa skiro en izmed relativno varnih, kar potrjujejo tudi… Read more »

Jože
Jože
1 year ago

Od kje ste prišli do NAPAČNE ugotovitve da velja za skiroje omejitev 5 km/h? Ker v zakonu tega nikjer NE PIŠE. V zakonu piše: “njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci”. Največja hitrost s katero se LAHKO gibljejo pešci (torej so zmožni te hitrosti) je vsaj 30 km/h med šprintom.Koliko je dejanska hitrost s katero se ponavadi gibajo pešci ni pomebno, pomembno je kakšna je hitrost s katero se LAHKO gibajo pešci. Ali se pešci lahko gibljejo z 30 km/h? DA, LAHKO SE. Torej je omejitev za skiroje minimalno 30 km/h če ne… Read more »

Jože
Jože
5 months ago

Slovenska sodna praksa tekača obravnava kot pešca (sam zakon pa tekača NE obravnava posebaj). Torej za zakon je tekač=pešec. Vaš stavek da to ne drži je NAPAČEN. Pa tudi če bi držal, maksimalna hitost hoje je okoli 10 mph, kar je 16 km/h, ne pa 5 km/h kot zmotno navajate! In še enkrat: slovenska sodna praksa tekača obravnava kot pešca, lahko vam dam linke do sodnih praks za dokaz če hočete.

Prijava na e-novice