Naprej na vsebino

Povežimo Slovenijo in vstopimo v vlado

Mediji vse več pozornosti posvečajo nastajanju nove politične sile pod vodstvom predsednika SLS Marjana Podobnika.

Ta zase pravi, da se v tej zgodbi ne vidi kot njen nosilec, pač pa kot koordinator zavezništva več strank in zvenečih imen, in napoveduje vstop v Državni zbor. Zadnje ankete in odzivi javnosti kažejo, da ima po vsej verjetnosti prav. Kakšen je pravzaprav njegov koncept in v katero smer se odvija zgodba? O tem priča niz aktivnosti in dogodkov v zadnjem času, v ponedeljek pa je predsednik SLS to tematiko predstavljal v oddaji Faktor.

Preberite še:

Marjan Podobnik spet »na konju«

Prihodnost Slovenije v povezovanju

Povezuje se širok krog ljudi in interesov

Kot je povedal soudeleženec oddaje, politični komentator Milan Videtič, je SLS vedno imela velik potencial, temelječ na podeželskem oziroma kmečkem prebivalstvu. A novonastajajoča lista z delovnim imenom Povežimo Slovenijo tokrat zajema bistveno širši krog ljudi in interesov. »Temeljni cilj je, da bi stranke, skupine in posamezniki, ki zastopajo pomembno vsebino in pomemben del populacije, a po našem volilnem sistemu nimajo možnosti, da pridejo v parlament, tja prišle in vstopile tudi v vlado,« pove Podobnik.

Ko SLS dva mandata ni v Državnem zboru, interesi podeželja in kmetov niso zastopani, in to je slabo.
Ko SLS dva mandata ni v Državnem zboru, interesi podeželja in kmetov niso zastopani, in to je slabo.
Vir slike: Posnetek zaslona

Lista tako med drugim predstavlja pomembno platformo za udejstvovanje aktivnega državljanstva. Vodilo projekta je, da ni nujno, da mora nekdo ustanoviti stranko, da bi kot aktiven državljan z izkušnjami, ki se je pripravljen izpostaviti, nekje kandidiral. Podobnik zato napoveduje, da bodo aktivni državljani s kandidaturo na naslednjih volitvah pokrili najmanj 15 okrajev, o doprinosu ostalih akterjev zavezništva pa pove: »Ko SLS dva mandata ni v Državnem zboru, interesi podeželja in kmetov niso zastopani, in to je slabo. Ko ni Zelenih, se čuti, da manjka okoljska dimenzija. Ni tudi obrtnikov, da bi v parlamentu zastopali stališča obrti in podjetništva, in pogovarjamo se z obrtniško organizacijo, da bi njihovi kandidati pokrili tri izvoljive okraje.«

Širino zgodbi daje udeležba Ota Pestnerja kot zastopnika glasbenikov, pojavlja se tudi Luj Šprohar kot predstavnik invalidov, enega od težišč pa pomenijo kandidature lokalnih politikov; kandidiralo naj bi vsaj 10 do 15 županov močnih občin. Predlog, da bi župani ponovno lahko postali tudi poslanci, je poteza proti škodljivi centralizaciji, in če bo sprejet, bodo župani kot predstavniki lokalnih skupnosti imeli neposreden vpliv v Državnem zboru. Sodelovala naj bi tudi močna organizacija upokojencev, ki se bori za pravičnejše pokojnine, hkrati pa lista odpira možnosti generaciji mladih in neobremenjenih ljudi.

Od besed k dejanjem

Da se napovedana povezovalnost bolj kot v besedah kaže v dejanjih, pričajo dogodki, kot je bilo največje letošnje srečanje stranke SLS z razširjeno udeležbo v Ankaranu. Prvi dan se je med drugim odvil strateški posvet, kjer so med drugimi sodelovali evropski poslanec Franc Bogovič, državni sekretar na MNZ Franc Kangler (NLS), državna sekretarka Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs in predsednik Zelenih Andrej Čuš. Beseda je tekla o ključnih izzivih slovenske in evropske prihodnosti, kot so varnost, migracije in okoljski problemi.

Drugi dan dogodka pa je potekal odmeven posvet o demografiji v soorganizaciji Wilfried Martens Centra iz Bruslja in Inštituta dr. Antona Korošca pod vodstvom direktorja Primoža Jelševarja. Ugledni govorci, kot so predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, evropski poslanec Franc Bogovič, predstavnik upokojencev Janez Sušnik, sekretarka Kirbiš Rojsova in predsednica Mladinskega sveta Anja Fortuna, so razpravljali in ponujali rešitve na področju  staranja populacije, bega oziroma kroženja možganov, načrtnih migracij, omejenih priložnosti za mlade, ne nazadnje pa so se dotaknili tudi samega obstoja slovenskega naroda.

SLS skupaj s partnerji v svojem delovanju močno presega dosedanje okvire, kar lahko sprejmemo le pozitivno.
SLS skupaj s partnerji v svojem delovanju močno presega dosedanje okvire, kar lahko sprejmemo le pozitivno.
Vir slike: SLS

Preseženi okvirji razmišljanja velikega dela etablirane politike

Vidimo, da SLS skupaj s partnerji v svojem delovanju močno presega dosedanje okvire, kar lahko sprejmemo le pozitivno, hkrati pa tudi INAK postaja vse močnejša platforma za razvoj prepotrebne javne razprave o perečih družbenih problemih. Očitno je, da organizatorji, ki so v veliki meri akterji Podobnikove nove liste, nimajo strahu pred temami, pred katerimi si velik del slovenske in evropske politike zatiska oči, čeprav jih družba nujno mora rešiti.

Kakšna bo naša prihodnost? Za kakšen način življenja se bomo odločili in kakšne bodo naše vrednote? To so bistvena vprašanja, na katere je treba odgovoriti, a kaže, da enotnega odgovora nanje zaenkrat ne more ponuditi niti Evropska ljudska stranka kot nosilka krščanske demokracije na evropski ravni. To lahko razberemo iz besed predsednika SLS ob srečanju vodstva stranke s predsednikom ELS Donaldom Tuskom, saj, kot je povedal za Faktor, prihaja do neskladnosti med vodstvom ELS in vrednotami krščanske demokracije, na kar je Tuska tudi opomnil.

Ustava RS in zdrava kmečka pamet

Kljub temu smisel novi povezovalni listi daje širina, saj deluje po načelu »najmanjšega skupnega imenovalca« in vsem udeležencem daje možnost enakopravnega nastopa. Lista ima osnoven skupni program, ki ima dva temelja, kot pove Podobnik: Ustava RS in zdrava kmečka pamet.

O politični pozicioniranosti pa pravi: »Nismo Janša, a smo provladni. Da bi šli z (radikalno) levico v koalicijo? Niti pod razno. Da bi dali legitimnost temu, da se ljudem pobere premoženje in obdavči tiste, ki so nekaj ustvarili? To za nas ni opcija.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice