Interpelacija, zaradi dogodka, ki ga ni bilo, je padla

Po maratonski izredni seji državnega zbora, kjer je bila na dnevnem redu interpelacija zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ta ostaja na čelu ministrstva. Glasovalo je 81 poslancev, za interpelacijo jih je glasovalo 38, proti jih je bilo 43. Interpelacija je padla, ker ni dosegla potrebne večine, 46 glasov.

Preberite tudi:

Franc Kangler ne sme storiti ničesar

Hojs: Vojske ne potrebujemo na ulicah mest, nujno pa jo potrebujemo na naši južni meji

Hojs zahteval preverbo dela NPU in kriminalistične policije

Neetičen medijski napad zoper ministra Hojsa na sam dan interpelacije

Pri interpelaciji zoper ministra Hojsa, ni šlo v prvi vrsti za dokazovanje njegovih domnevnih spornih dejanj, ampak je šlo predvsem za napad na njega osebno. Eden izmed takšnih dokazov je objava, ki ga je posredoval tednik Mladina na isti dan, ko je bila v državnem zboru napovedana interpelacija. Takoj za Mladino so novico pograbili tudi drugi mediji, vključno z RTV Slovenija.

Gre za ministrov domnevni nakup parcele na Obali julija 2019, kjer naj bi Aleš Hojs, po posredovanju Mestne občine Koper, kupil parcelo po ceni 86 € za kvadratni meter. Tudi, če predpostavimo, da je novica, o nakupu zemljišča resnična, je takšna objava na dan interpelacije neprimerna in neetična, ker z vsebino interpelacije nima nobene zveze.

Metoda osebne diskreditacije pred resničnimi argumenti

Gre za t.i. rokohitrski trik, kjer se pozornost iz dejanske tematike interpelacije, preusmerja v osebno življenje ministra, s čimer nima interpelacija nobene zveze. Takšne poteze so na moč podobne osebnim diskreditacijam, ki jih je v času druge svetovne vojne in po njej uporabljala revolucionarna stran.

Pri tem so komunisti uporabljali podobno taktiko kot ga je uporabljal nacistični propagandni stroj. Vztrajno ponavljanje neke zadeve o nekom ali o kakšni skupini, je trajalo tako dolgo, da so ljudje v to začeli zares verjeti. Nekaj podobnega je povedal tudi minister, ko je podajal zagovor na očitke predlagateljev interpelacije.

Obtožbe so posploševalne narave brez oprijemljivih dejstev

 V interpelaciji zoper ministra Hojsa je bilo opaziti, da politična opcija, ki je interpelacijo podala, uporablja podobno taktiko, kot nekdanja revolucionarna stran. V enem stavku rečeno gre za obtožbe, ki so splošne narave, kot npr. »stranka SDS si hoče podrediti policijo«. Pri tem ni bil podan nikakršen dokazni material, ampak so se opirali zgolj na domneve, ki jih ves čas vztrajno ponavljajo in ljudem prodajajo kot resnico.

Osrednji predmet interpelacije je bil neobstoječi Thompsonov koncert

Interpelacija je imela nekaj točk, pri čemer je bila osrednja »bremenilna zadeva« dovoljenje za Thompsonov koncert, kjer naj bi se poveličevalo ustaštvo. Pri tej točki je tragikomično, da je bila podana interpelacija zaradi dogodka, ki ga (še) ni bilo. To je nekaj podobnega, kot da bi policisti izdali plačilni nalog zoper nekoga, ki je samo izjavil, da namerava prekoračiti omejeno hitrost, ti pa bi ga kaznovali zaradi njegove izjave in ne zaradi storjenega prekrška.

Pri Thompsonovem koncertu gre za odločbo Upravnega sodišča Maribor, ki je preklicalo prepoved koncerta iz maja 2017. Ministrstvo za notranje zadeve je odločbo sodišča potrdilo, potem, ko je Upravna enota Maribor, kljub odločbi Upravnega sodišča, koncert prepovedala.

Ministrstvo za notranje zadeve je spoštovalo odločbo Upravnega sodišča

Ministrstvo za notranje zadeve je s tem samo izkazalo spoštovanje do odločbe sodišča, s čimer je dokazalo, da se ne vmešava v pristojnosti sodne veje oblasti. Poleg tega na odločbi ni podpisa ministra, ampak dveh uslužbenk na ministrstvu. Obtoževanje ministra, da je odobril Thompsonov koncert je nekaj podobnega, kot če bi za izgubo puške, ki jo je izgubil vojak, moral odgovarjati poveljnik vojašnice.

Prvopodpisani, Matjaž Nemec, se je fotografiral z Arkanovo ženo

Pri vlagateljih interpelacije gre, ne samo za dvojna merila, ampak za dvakrat dvojna merila. Če je za njih sporno obnašanje Marka Perkovića Thompsona in koncert, ki ga nikoli ni bilo, po njihovem mnenju ni sporno, da se je npr. prvopodpisani vlagatelj interpelacije, Matjaž Nemec, fotografiral s Ceco.

Pri koncertu Thompsona bi lahko govorili o njegovi spornosti šele po tem, ko bi se ta odvil, medtem ko gre za pri fotografiranju Nemca s Ceco za dejstvo, da je ta zaslovela šele po tem, ko se je poročila z vojnim zločincem Željkom Ražnatović – Arkanom.

Potrebno je opozoriti, da je Svetlana Ražnatović – Ceca, redna gostja slovenskih glasbenih odrov. Mediji, ki problematizirajo neobstoječi Thompsonov koncert, niso nikoli navedli niti enega pomisleka zoper Cecino nastopanje v Sloveniji.

Predlagatelji menijo, da se bi minister moral poseči v delo Upravnega sodišča

Predlagatelji interpelacije so v zaključku zapisali tudi, da se Aleš Hojs vmešava v delo policije in v nacionalni preiskovalni urad, ki deluje v sklopu policije kot urad za boj proti kriminalu. Dodatni del interpelacije kaže na dvakrat dvojna merila predlagateljev, kot te bilo že omenjeno.

V primeru Thompson je bil glavni očitek ministru Hojsu, da naj bi bil odgovoren za odobritev koncerta, kar je storilo Upravno sodišče v Mariboru. V tem primeru minister ni na nikakršen način posegel v odločbo sodišča. Če bi bila zadeva obratna, da odločbe sodišča ne spoštoval, bi v tem primeru prekoračil svoja pooblastila. Torej, po mnenju predlagateljev, bi minister moral narediti nekaj, kar ni v njegovi pristojnosti.

Ministrova dolžnost je, da skrbi za ustrezno izvajanje zakonodaje

V primeru, ko pa gre za očitke, da minister posega v delo policije, ne gre le za vprašanje o njegovih pristojnostih, ampak o njegovih dolžnostih. V primeru petkovih protestov gre namreč za protizakonito dejanje že v rednih razmerah, kaj šele v času covida-19, ko gre za resno zdravstveno tveganje.

Minister za notranje zadeve, ne le lahko, ampak ima dolžnost, da skrbi, da se zakonodaja izvaja. Ministrstva, ki delujejo v okviru vlade, so dolžna skrbeti za zakonito delovanje, saj so sestavni del izvršne oblasti. Po zakonu o javnih zbiranjih je vsako neprijavljeno zborovanje, pri katerem je oviran promet in je navzočih nad 3.000 ljudi, nezakonito (13. člen).

Predlagatelji interpelacije podpirajo tiste, ki ogrožajo zdravje državljanov

Glede na to, da se protesti odvijajo v času, ko je resno ogroženo zdravje vseh državljanov zaradi covida-19, je še toliko bolj jasno, da takšnih zborovanj sploh ne bi smelo biti. Če minister skrbi, da bi bilo zbiranje ljudi v skladu z zakonom in v sladu z epidemiološko sliko, ni to samo njegova pravica, ampak celo dolžnost.

Po drugi strani je zaskrbljujoče, da predlagatelji interpelacije, ki so hkrati tudi poslanci, podpirajo takšna zbiranja in proteste, saj so ravno oni predstavniki zakonodajne veje oblasti (državni zbor), ki sprejema zakonodajo, med drugim tudi omenjeni Zakon o javnih zbiranjih.

Naloga ministrstva je, da skrbi za nemoteno delo policije

Tudi drugi očitki, ki se nanašajo na delo NPU so neutemeljeni. To, da ministra skrbi nepojasnjena afera nepojasnjene milijarde denarja, ki naj bi imel povezavo s terorizmom, ni povsem neobičajna zadeva. Podobna zadeva je tudi v ostalih primerih, ko se državljani obrnejo na ministrstvo in povprašajo glede postopkov, ki so povezani z njimi. Dolžnost ministrstva je, da zadeve posredujejo pristojnim organom.

To ni le pravica, ampak dolžnost ministra, da se pozanima, kako je s tovrstnimi preiskavami. Pri tem ne gre za nikakršno vmešavanje v delo kriminalistične policije, ampak za skrb, da bi zadeva sploh tekla ter, da bi potekala nemoteno in hkrati v skladu z zakonom.

Shizofreno delovanje predlagateljev interpelacije

V primeru interpelacije zoper ministra Hojsa lahko vidimo, da gre za shizofreno delovanje predlagateljev. V primeru Thompson, kjer se minister ni vmešaval v pristojnosti upravnega sodišča, bi po mnenju predlagateljev, moral poseči v njihovo odločitev.

V primeru, ko je Aleš Hojs, kot minister za notranje zadeve odgovoren, da policija deluje v skladu z zakonom, pa po mnenju predlagateljev, minister ne bi smel storiti ničesar. Govorjenje, da ne sme imeti politika nikakršnega vpliva na delo policije, nima nikakršne osnove.

Nekateri menijo, da jim oblast vedno pripada

Ob argumentih, ki jih navajajo predlagatelji interpelacije, se ustvarja vtis, kot da je politika edini »nebodigatreba«, ki ga državljani ne potrebujemo. Po njihovem je delo vlade in ministrstev v tem, da nič ne delajo, da se za nič ne zanimajo in, da čakajo, da jim mine mandat, v upanju, da bodo deležni tudi naslednjega.

Ravno zadnje je največji »trn v peti« opozicije, saj se jim je ob odstopu prejšnjega premierja, nepričakovano izmuznila oblast. V sami naravi leve politične opcije, posebej še stranke Socialnih demokratov, ki je neposredna naslednica komunistične partije, je prepričanje, da jim oblast vedno pripada.