Slovenski šport – zdravilec narodnega razkola
Državni zbor je 18. junija letos sprejel spremembo zakona o praznikih in 23. september razglasil za dan slovenskega športa. Nov državni praznik je prišel ravno v pravem trenutku, saj se, glede na politično klimo v državi, zdi, da slovenski narod drvi v brezno razkola. Za razliko od politike, so športniki tisti, ki s svojimi uspehi povezujejo slovenski narod, ne glede na politično ali kakšno drugo pripadnost.
Preberite tudi:
Pomen športa za vsak dan – Svetovni dan športa
Zgodovinski uspeh slovenskih kolesarjev
Nedavna osvojitev rumene majice Tadeja Pogačarja na najprestižnejši kolesarki dirki na svetu Tour de France, je uspeh, ki smo ga lahko še pred nekaj leti samo sanjali. Če temu prištejemo še drugo mesto Primoža Rogliča in visoka mesta ostalih kolesarjev, se pravzaprav ustvarja občutek, da smo Slovenci dobesedno pometli z vso svetovno kolesarsko elito.
Da je kolesarski naslov rumene majice zares prestižna nagrada, priča tudi to, da so na najvišjo zgradbo na svetu, 829,8 m visok nebotičnik v Dubaju, projicirali fotografijo Tadeja Pogačarja.
Vir slike: Primorske novice
Slovenci smo uradno športni narod od leta 1863
Če pogledamo nekoliko v zgodovino, sega začetek organiziranega slovenskega športa v leto 1863, ko je bilo ustanovljeno prvo telovadno društvo Južni Sokol. Lahko rečemo, da smo od takrat dalje Slovenci, tudi uradno, športni narod. Tudi tisti, ki športa ne spremljajo tako od blizu, zagotovo poznajo telovadca Leona Štuklja in Mira Cerarja st, ki sta v prejšnjem stoletju žela gimnastične uspehe.
V prejšnjem stoletju smo Slovenci veljali za smučarski narod
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela v Sloveniji pisati smučarska pravljica, kateri je ledino oral legendarni alpski smučar Bojan Križaj. Tisti, ki danes napolnjujemo starost pol stoletja ali več, se še spomnimo, kako smo navijali zanj in za druge smučarje ter kasneje tudi smučarke, med katerimi je najbolj izstopala Mateja Svet, konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Smučarski uspehi Tine Maze, Ilke Štuhec , Žana Kranjca in drugih sodobnikov, so zgrajeni na temeljih, ki so jih postavili začetniki slovenskega vrhunskega smučanja. V bivši Jugoslaviji smo bili Slovenci znani kot smučarski narod.
Kot simbolna potrditev tega je bila čast, ki je doletela Bojana Križaja na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu, leta 1984, da je v imenu športnikov izpovedal olimpijsko prisego. Slovenci smo bili toliko bolj ganjeni, saj je prisego izpovedal v slovenščini.
Vrhunec olimpijskih iger za Slovence pa je bila osvojitev srebrne medalje v veleslalomu, Jureta Franka.
Poleg alpskih smučarjev žanjejo uspehe tudi smučarski skakalci
Vzporedno z alpskimi smučarji so bili v svetovnem vrhu tudi smučarski skakalci. Po olimpijskih medaljah so začeli posegati leta 1988 v Calgaryu, ko je osvojil Matjaž Debelak bronasto medaljo v posamični tekmi, v ekipni tekmi pa so osvojili srebrno medaljo Primož Ulaga, Miran Tepeš, Matjaž Zupan in Matjaž Debelak.
Z uspehi skakalcev generacije iz osemdesetih let, so se od takrat do danes, nadaljevali uspehi skakalcev na svetovni ravni. Z uspehi naših smučarskih orlov smo se dobesedno razvadili, tako da smo že kar malo razočarani, če kdaj ne osvojijo zmagovalnih stopničk.
V zadnjih desetletjih smo postali »nevarni« tudi v kolektivnih športih
Če smo bili Slovenci v drugi polovici prejšnjega stoletja znani predvsem kot smučarski narod, smo v novem tisočletju bili vidno prisotni tudi v kolektivnih športih, med katerimi najbolj izstopajo košarka, rokomet, hokej, odbojka in do neke mere tudi nogomet.
Košarkarji so osvojili naslov evropskega prvaka leta 2017, rokometaši so osvojili srebrno medaljo na evropskem prvenstvu leta 2004 in bronasto na svetovnem prvenstvu leta 2017. Naši hokejisti se v zadnjem desetletju redno uvrščajo v prvi svetovni hokejski razred, kar je bilo v preteklosti nepojmljivo.
Naši odbojkarska reprezentanca je osvojila dve srebrni medalji na dveh zaporednih evropskih prvenstvih, leta 2015 in 2019. Potrebno je omeniti še nogometno reprezentanco, ki se je leta 2000 uvrstila na evropsko prvenstvo, leta 2002 in 2010 pa je igrala na dveh svetovnih prvenstvih.
Vir slike: Siol
Če bi želeli narediti spisek vseh uspehov slovenskih športnikov, bi zato porabili veliko prostora in časa, kar pa ni namen tega prispevka. Izstopajo še namreč uspehi strelcev, atletov, plavalcev, plezalcev, itd. Tukaj želimo samo izpostaviti dejstvo, da je šport Slovence vedno združeval in jih združuje tudi danes.
Uspehi športnikov »nevtralizirajo« politične spore
Ob spominu na uspehe nekaterih športnikov in reprezentanc želimo izpostaviti dejstvo, da uspehi slovenskih športnikov družijo vse Slovence, saj takrat stopijo v ozadje vsi politični spori. Nikjer drugje, kot na športnih tekmovanjih ne bomo videli toliko slovenskih zastav in drugih simbolov naše države.
Po drugi strani je žalostno, ko lahko ob državnih praznikih vidimo le redke hiše, kjer so izobešene slovenske zastave. Še bolj žalostno in zaskrbljujoče je, ko praktično ni videti slovenskih zastav na različnih protestih, ampak jih celo nadomeščajo simboli, ki predstavljajo nasilje iz časov totalitarizmov. Simbola, ki izstopata sta rdeča zvezda in stisnjena pest.
Lahko rečemo, da slovenski šport prestavlja praktično edino upanje, da se Slovenci ne bi dokončno razklali in s tem zdrveli v lastni propad. Politična razklanost, kamor se pridružuje tudi razklanost zaradi različnih predstav o človekovi spolni naravi, je namreč že skoraj dosegla vrelišče.
S športnim duhom lahko ozdravimo političnega duha
Morda so slovenski športni uspehi v naš narod poslani kot zdravilo pred dokončnim narodnim razkolom. Zato je prav, da Slovenci čimbolj spremljamo slovenske športnike, zanje navijamo in ob tem zdravimo svojega narodnega duha.
Morda bodo lahko uspehi slovenskih športnikov postali odskočna deska za iskreno željo vseh državljanov, da bi tudi slovenska politika ozdravela od vseh svojih »rakastih ran« in postala zgled politike v svetovnem merilu.
