Veste kateri socialni transferji vam pripadajo?

Slovenija je socialna država in je dolžna zagotavljati ugodne razmere za uresničevanje kratkoročnih in dolgoročnih družbenih in osebnih socialnih interesov ljudi.

Socialna države je dolžna voditi takšno politiko in zakonodajo, da bodo zagotovljene ustrezne okoliščine za uresničevanje in varovanje socialnih interesov in potreb posameznikov in družbe kot celote.

Preberi tudi:

Izplačilo socialnih transferjev: september 2020

Izredna denarna socialna pomoč (IDSP) je namenjena skoraj vsem državljanom

Tudi občine nudijo socialno pomoč

Socialna zaščita in socialna varnost

V praksi se pojma socialna zaščita in socialna varnost velikokrat uporabljata nedosledno. Socialna zaščita je najširši pojem, ki obsega socialne sisteme varnosti, vključno s sistemi socialnih zavarovanj, socialnih pomoči in drugih ugodnosti, kot so stanovanjske ugodnosti, subvencije predšolskega varstva, prehrane in davčne olajšave.

Pojem socialna varnost zajema ožji sistem pravic kot pojem socialna zaščita. S pravicami v sistemu socialne varnosti se zagotavlja varnost in kontinuiteta dohodka delavcem in drugim aktivnim osebam in njihovim družinskim članom v času, ko ne morejo delati ali imajo povečane stroške.

Glede na vire financiranja ločimo prispevne in neprispevne denarne prejemke. Prispevni denarni prejemki se financirajo iz socialnih zavarovanj kot socialni prispevki delodajalcev in delojemalcev, neprispevni pa iz proračunskih sredstev.

Za različna področja socialne zaščite so v Sloveniji pristojna različna ministrstva. Najobsežnejši del področij spada v resorno pristojnost Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), prav slednje pa je tokrat pripravilo poročilo, ki vsebuje relevantne informacije o dinamiki plačil in števila upravičencev do socialnih transferjev, ki jih MDDSZ plačuje predvsem prek socialnih centrov in Zavoda za zaposlovanje (ZRSZ), nekatere pravice pa financirajo občine.

Poročilo, ki je v celoti dostopno na tej povezavi, omogoča mesečni pregled dinamike in obsega transferjev na podlagi istih meril oziroma enotnega pristopa za vse transferje, česar do sedaj ni bilo na razpolago. Namen poročila je širšo javnost informirati o dejavnostih MDDSZ ter omogočiti spremljanje in oblikovanje politik, navajajo pri MDDSZ.

27 različnih socialnih transferjev

V poročilu je zajetih 27 različnih socialnih transferjev, vključno z nadomestilom za brezposelnost. Podatki za leto 2019 kažejo, da so največji transferi, merjeni z zneskom: starševska nadomestila, otroški dodatek, denarna socialna pomoč, denarna nadomestila za brezposelnost (ZRSZ) in državna štipendija.

V letu 2019 je skupni znesek plačan za transferje, za katere so na voljo podatki, znašal milijardo in 291 milijonov evrov. Od tega je 81 milijonov evrov znesek, ki ga plačujejo občine (gre za pravice oprostitve plačil socialno varstvenih storitev, družinskega pomočnika in subvencije najemnine).

Povprečni mesečni znesek transferja, ki ga je prejemnik prejel v letu 2020, se razlikuje glede na transfer z najvišjih 3823 evrov za osebno asistenco do 65 evrov za otroški dodatek. Nekaj relevantnih kazalcev kaže, da znaša povprečni transfer na upravičenca za: nadomestilo za brezposelnost 738 evrov bruto; denarno socialno pomoč 223 evrov; izredno denarno socialno pomoč 192 evrov; in varstveni dodatek 158 evrov.

Dinamiko transferjev letos zaznamovala pandemijska kriza

Dinamika transferjev v prvih šestih mesecih leta je kombiniran rezultat osnovnih trendov in pandemijske krize. V zvezi s tem je pomembno razlikovati med povsem osnovnim trendom, ki odraža pretekle politike in pogoje, vpliv pandemije na trende prek socialnih pogojev in razmer na trgu dela ter odziv politike na pandemijo kot enkratno povečanje transferjev za ublažitev vpliva na ranljive dohodkovne skupine, ki same po sebi ne vplivajo na število upravičencev, temveč le na njihov dohodek.

Konceptualno, glede na širši namen, MDDSZ transferje deli v štiri skupine oziroma tipe:

• Transferji, ki zagotavljajo ali povečajo blagostanje in so v prvi vrsti povezani z družinskimi in vzgojnimi zadevami (otroški dodatek, starševska nadomestila, dodatek za nego otroka, rejnine, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, plačilo prispevkov (4 ali več otrok), krajši delovni čas in državna štipendija;
• transferji, katerih cilj je solidarnost: varstveni dodatek, osebna asistenca, komunikacijski dodatek, pogrebnina in posmrtnina, oprostitve plačil socialno varstvenih storitev, subvencija najemnine;
• transferji za ublažitev kratkoročnih šokov v dohodku oz. brezposelnosti: državna socialna pomoč in izredna državna socialna pomoč; in
• transferji, ki se nanašajo na sistem socialne varnosti, kot so nadomestila za brezposelnost, ki jih plačuje ZRSZ.

Če pogledamo transferje, povezane z blaginjo (tip 1), je mogoče opaziti, da so v večini primerov sledili prejšnjim povprečnim trendom rasti (starševski dodatek, pomoč ob rojstvu, vinjete, delno izplačilo za izgubljeni dohodek in državne štipendije). Znesek za otroški dodatek in rejnine se je v zadnjih mesecih medletno znižal, ker je izzvenel učinek zvišanja zneska za te pravice v preteklem letu.

Vzrok za medletni padec upravičencev do starševskih nadomestil v juliju in avgustu je predvsem medletno znižanje števila upravičencev do očetovskega dopusta, navaja poročilo.

V primeru transferjev povezanih s solidarnostjo (tip 2) ti dosegajo najvišje medletne stopnje rasti med vsemi transferji glede na skupni znesek in število upravičencev. Še posebej to velja za osebno asistenco, komunikacijski dodatek in varstveni dodatek. Trendi visoke rasti so posledica preteklih politik pred pandemijo. Glede na relativno velik skupni znesek varstvenega dodatka je pomembna visoka stopnja rasti, zabeležena v prvih petih mesecih letos. Medletna rast števila upravičencev je že februarja poskočila na 15 odstotkov in potem rahlo umirila do 8,6 odstotka v avgustu.

Pri transferjih, katerih namen je blažitev posledic izgube dohodka (denarna socialna pomoč in izredna denarna socialna pomoč), je dinamika pogojena z vplivom pandemije, saj so se trendi obrnili navzgor v zadnjih štirih mesecih. Pri DP se je v maju število upravičencev medletno zvišalo za 11,7 odstotka in v avgustu ostalo na visokih 10,4 odstotka, pri IDP pa kar za 42,4 odstotka v maju, vendar se je do julija znižalo na 12,1 odstotka, v avgustu pa je zaznati celo medletni padec v višini 7,8 odstotka. V maju se je zvišalo tudi število brezposelnih, ki prejemajo denarno socialno pomoč.

Kar zadeva nadomestilo za brezposelnost, transferjem, povezanim s socialnim zavarovanjem (tip 4), se je njegova dinamika očitno spremenila med vplivom pandemije. Upadajoči trend (sezonsko prilagojen) se je ustavil v aprilu, ko se je medletna stopnja rasti števila upravičencev povišala na 28,3 odstotka in na kar 71,2 odstotka v maju. V juniju je medletna rast ostala visoka, 69,9 odstotka, v juliju se je malenkost znižala na 59,9 odstotka.

Pri tem MDDSZ posebej izpostavlja, da bi bilo lahko povišanje števila brezposelnih ogromno, če ne bi bilo ukrepov na trgu dela, zlasti sofinanciranje čakanja na delo, sprejetih za ublažitev posledic zapiranja nekaterih gospodarskih dejavnosti in vpliva zunanjega šoka povpraševanja.

Opis pravic iz socialnih transferjev

Denarna socialna pomoč je socialno varstveni prejemek, do katerega so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane iz upravičenih razlogov ne morejo zagotoviti minimalnega dohodka za preživetje.

Varstveni dodatek je socialno varstven prejemek, do katerega so upravičene osebe, ki so oz. bi lahko bile upravičene do denarne socialne pomoči in so trajno nezaposljive, trajno nezmožne za delo ali nezaposlene starejše od 63/65 let.

Otroški dodatek je denarni prejemek, s katerim se staršem zagotovi sredstva za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka.

Dodatek za veliko družino je družinski letni prejemek, namenjen družini s tremi ali več otroci.

Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin.

Pravica do plačila pogrebnine je posebna oblika izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba.

Pravica do plačila posmrtnine je posebna oblika izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana.

Rejnine. Rejnik je za otroka v rejništvu upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela. Rejnikom, ki opravljajo rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost.

Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.

Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestil po ZSDP.

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za otroka. Pred ZSDP-1 se je namesto denarnega prejemka lahko zagotovila oprema v obliki zavitka.

Krajši delovni čas je pravica do dela s krajšim delovnim časom enega od staršev, ki otroka dejansko neguje in varuje.

Plačilo prispevkov v primeru štirih ali več otrok je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok. V tem času ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek vlagatelja v višini polnega ali sorazmernega dela minimalne plače, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo in je vezan na plačilo prispevkov za starševsko varstvo. Do pravice delnega plačila za izgubljeni dohodek je vlagatelj upravičen na podlagi pozitivnega mnenja zdravniške komisije o težki telesni ali duševni okvari oziroma motnji otroka.

Osebna asistenca je zbir storitev, ki ljudem, ki v vsakdanjem življenju potrebujejo pomoč drugega, omogoča neodvisno in bolj kakovostno življenje. Do osebne asistence je ne glede na njegov oz. njen dohodek in premoženje upravičen vlagatelj, ki: (i) zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev; (ii)je državljan RS s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v RS; (iii) je star od 18 do 65 let; (iv) živi ali bi želel živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe in (v) potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.

Komunikacijski dodatek je pravica, ki se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki izmed storitev osebne asistence potrebuje zgolj pomoč pri komunikaciji in spremstvu.

Starševsko nadomestilo in starševski dopust izhajata iz zavarovanja za starševsko varstvo in sta vezana na plačilo prispevkov za starševsko varstvo. Sklop SN/SD zajema različne vrste nadomestil in dopustov, ki sovpadajo z istoimenskimi moduli, vsem pa je skupno, da je to pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda oziroma nege in varstva otroka tiste osebe, ki otroka dejansko neguje in varuje, in pravica te osebe do pripadajočega nadomestila.

• Materinski dopust in nadomestilo (nekdaj »porodniški dopust in nadomestilo«);
• Materinski dopust brez nadomestila (nekdaj »porodniško nadomestilo brez dopusta«);
• Starševski dopust in nadomestilo (nekdaj »dopust in nadomestilo za nego in varstvo otroka«);
• Starševsko nadomestilo brez dopusta (nekdaj »nadomestilo za nego in varstvo otroka brez dopusta«);
• Naknadni starševski dopust in nadomestilo (nekdaj »naknadni dopust in nadomestilo za nego in varstvo otroka2);
• Naknadno starševsko nadomestilo brez dopusta (nekdaj »naknadno nadomestilo za nego in varstvo otroka brez dopusta«);
• Očetovski dopust in nadomestilo ter očetovsko nadomestilo brez dopusta;
• Očetovski dopust in nadomestilo za posvojitelje ter očetovsko nadomestilo brez dopusta za posvojitelje;
• Starševski dopust in nadomestilo za posvojitelje (nekdaj »posvojiteljski dopust in nadomestilo«) ter starševsko nadomestilo za posvojitelje brez dopusta (nekdaj »posvojiteljsko nadomestilo brez dopusta«);
• Nadomestilo/plačilo prispevkov v času odmora za dojenje.

Oprostitve plačila socialno varstvenih storitev. Upravičenci in njihovi zavezanci so dolžni plačati storitev institucionalnega varstva. Le ti so lahko delno ali v celotni oproščeni plačila storitev v skladu z merili za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Višina oprostitve in prispevkov k plačilu socialno varstvene storitve se določi na podlagi materialnega stanja vlagatelja. Oprostitev upravičenca se določi kot razlika med vrednostjo storitve in njegovim prispevkom, oprostitev zavezanca pa kot razlika med višino oprostitve upravičenca in prispevkom zavezanca v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Pravice is tega sklopa obsegajo:

• Institucionalno varstvo;
• Pomoč družini na domu;
• Nadomestna oblika bivanja ali oskrbe zunaj mreže javne službe za upravičence do institucionalnega varstva.

Družinski pomočnik. invalidni osebi zagotavlja oskrbo v domačem okolju, namesto celodnevnega institucionalnega varstva. Družinski pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ali do sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek, če poleg opravljanja nalog družinskega pomočnika ostaja v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega.

Subvencija vrtca. Višina plačila vrtca se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo in se določi v odstotku od cene programa za vrtec in na podlagi uvrstitve v dohodkovni razred.

Vir: MDDSZ, 2020. Osebna izkaznica V3.0.