Lačni, a letno zavržemo več kot 52.000 ton užitne hrane

Pomena hrane se zavedamo šele takrat, ko je nimamo ali do nje ne moremo, poprej je samoumevna. Njenega pomena smo se po dolgem času zavedeli marca, ko se je država zapirala. A lačnih je vedno več, mi pa še vedno zavržemo preveč hrane.

V Sloveniji je po zadnjih preverjanjih vsak prebivalec letno zavrgel 68 kg hrane, 26 kg od tega je bilo še užitne hrane. Več kot polovica te odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, tretjina v gostinskih obratih.

Preberite tudi:

Kmetu manj, a na policah hrana dražja. Ali res vemo, kaj jemo?

Hrana v Sloveniji je postala prestiž

Zmanjševanje količin odpadne hrane je ena od pomembnih prioritet Evropske unije in s tem tudi Slovenije. Posledično danes v Sloveniji in po svetu obeležujemo prvi mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga je s podporo Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila Generalna skupščina ZN.

»Stran pa ne bomo metal!«

Ob prvem mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani Ministrstvo za okolje in prostor nadaljuje svojo kampanjo s sloganom »Stran pa ne bomo metal!« (projekt LIFE IP CARE4CLIMATE).

Projekt s preprostimi nasveti ozavešča vse potrošnike o tem, kako lahko pripomorejo k zmanjšanju količin odpadne hrane v svojem gospodinjstvu. Vsak posameznik lahko le z nekaj enostavnimi spremembami v načinu ravnanja s hrano poskrbi, da ne zavrže praktično nič (še užitne) hrane, ter s tem tudi privarčuje.

Žal se še dnevno zavrže na tone in tone hrane in na globalni ravni se med žetvijo in maloprodajo izgubi okoli 14 odstotkov hrane. Zavržena hrana pa ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje, saj proizvodnja hrane in živil izrablja dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva, povezana je tudi z izpusti toplogrednih plinov. Odpadna hrana torej ni sporna le iz moralnega in socialnega vidika, ima tudi velik vpliv na okolje, saj je tretji največji povzročitelj izpustov toplogrednih plinov.

Izpusti toplogrednih plinov povzročajo segrevanje ozračja ter s tem podnebne spremembe. Okoljske posledice toplejšega ozračja so segrevanje voda, tajanje snega, intenzivnejše padavine, daljša sušna obdobja in drugi ekstremni vremenski dogodki, ki neugodno vplivajo na življenjske in gospodarske razmere v okolju, v katerem živimo.

Pri reševanju problematike morajo biti prisotni vsi

Ukrepi za zmanjševanje izgub in zavržene hrane so potrebni tako na globalni kot na lokalni ravni, vanje pa morajo biti vključeni vsi deležniki v prehranjevalni verigi – od pridelovalcev in trgovcev do potrošnikov.

V prvi vrsti morajo potrošniki spremeniti svoje nakupovalne navade. Nekaj sprememb je bilo narejenih v času epidemije, ko trgovine niso bile odprte. A ponovno odprtje trgovin v nedeljo je marsikoga pahnilo v stare navade in kupovanje hrane »na oči«, ne pa po potrebi.

Prvi korak k spremembi bi moralo biti načrtovanje obrokov, kupovanje z nakupovalnim seznamom in kupovanje tistega, kar potrebujemo, ne pa, ker je nekaj v akciji. Prav tako se da ostanke obroka shraniti in porabiti ter predelati.

Mreža brezogljičnih šol uči otroke o razumski porabi in uporabi hrane

Da je zavržena hrana velika težava, se šole zavedajo že nekaj časa. Težko bi našli šolo, kjer se vsaj enkrat letno na seji sveta staršev ne znajde debata o hrani – ali je je premalo, preveč, je premastna, preslana … vsekakor je učenci zavržejo bistveno preveč.

Zato so se šole povezale v mrežo brezogljičnih šol s ciljem zmanjšanja odpadne hrane, ki pa ima konkretne načrte pri skrbi za varčevanje s hrano, saj ima v strateškem dokumentu konkretne usmeritve na to temo, ki med drugim vključujejo:

• krajše verige pri dobavi hrane,
• šolske vrtove ali razredne zasaditve s pridelki (dišavnice, zelenjava, sadje), ki jih učenci uporabljajo pri gospodinjstvu,
• čebelnjak na šoli,
• sadovnjak z ustreznim krožkom,
• z ekološkimi vrtovi povezan hotel za žuželke in druge oblike zavetja za živa bitja v okolici šole,
• ponovno uporabo neporabljene hrane, zmanjšanje količine zavržene hrane,
• oblikovanje okolju prijaznejšega jedilnika,
• nabavo hrane v okolju prijaznejši embalaži (brez plastičnih pakiranj, rinfuza, večje embalaže).

V Sloveniji nas je 2,097.195, če vsak letno zavrže 68 kg hrane, od tega 26 kg užitne hrane, potem skupaj zavržemo 54,527.070 kg užitne hrane. Dnevno torej 149.389 kg hrane. Koliko lačnih ust bi lahko s tem nahranili? Človek naj bi dnevno pojedel okoli 3,6 kg hrane. Torej bi dnevno z odpadlo užitno hrano lahko nahranili kar 41.497 ljudi.

Ko boste naslednjič v trgovini sledili akciji, se spomnite teh številk. Če vam ostane hrana pri kosilu, sem prepričana, da imate v bližini vsaj enega brezdomca, ki že dlje časa ni jedel, ali pa celo soseda. Verjemite, da ne bo jezen, če bo končno dobil topel obrok.