Smo filmski ljubitelji zares dolžni gledati homoseksualne vsebine?
Pred kratkim mi je neka mamica deklice, ki obiskuje zadnjo triado osnovne šole povedala izkušnjo gledanja filma z njeno hčerko. Ko sta gledali film, ji je hčerka potožila: »Mami, a mora biti res v vsakem filmu lezbijka in gey?« Glede na to, da že otroci opazijo, da se dogaja v filmih »nekaj čudnega«, potem je zadeva gotovo dozorela za premislek.
Je večina dolžna nenehno spremljati prakse, ki jih izvaja manjšina?
Ob tem najprej razjasnimo, da ni namen tega prispevka »usmeriti puščic« proti homoseksualnim in drugim LGTBQ praksam, ampak sprožiti vprašanje, ali je velika večina filmske populacije, ki je heteroseksualno usmerjena, dolžna spremljati t.i. homoseksualne junake?
Preberite tudi:
Homoseksualnost na filmskih platnih ni nov pojav, ampak je praktično star toliko, kolikor obstaja filmski svet. Razlika je v tem, da so v prvem obdobju, na prelomu 19. in 20. stoletja homoseksualnost prikazovali občasno, predvsem v sklopu humorističnih vložkov.
Homoseksualni filmi so dobili zagon po seksualni revoluciji
O resnem razmahu filmov s homoseksualno vsebino lahko govorimo od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zadeva je zanesljivo povezana s seksualno revolucijo, ki se je začela desetletje prej, v šestdesetih letih. Slogan »neomejena spolnost« je tako v veliki meri spodbudil tudi homoseksualne prakse.
Glede homoseksualnih vsebin Slovenci ne zaostajamo veliko za svetovno filmsko industrijo, saj je bil pri nas posnet prvi homoseksualni film z naslovom Dečki, leta 1977. Sedem let zatem, leta 1984, se je začel prvi festival slovenskega LGTB filma. Letos decembra bo potekal že 36. festival po vrsti.
Danes lahko samo opazujemo razsežnost LGTBQ industrije
Kakor pri semenu, ki ga vržemo v zemljo, ne opazimo takojšnjih sadov, tako tudi nismo opazili, da je seme homoseksualnih vsebin bilo »vrženo v zemljo« že pred nekaj desetletji, sadove pa lahko vidimo danes. Ob primeru, ki je naveden takoj na začetku, lahko tudi vsak izmed nas potrdi, da se ob gledanju filmov redno srečujemo s homoseksualnimi vsebinami.
Za filme s homoseksualnimi vsebinami je značilno, da je sama vsebina, ki bi jo naj gledalci spremljali preko glavnih likov v filmih, v ozadju. Ni namreč toliko pomembno, kaj je junak filma dosegel, pomembno je predvsem, da smo ga spoznali kot osebo, skozi katero promovira svojo homoseksualno usmerjenost.
Od leta 2025 bodo LGTBQ vsebine obvezne za naslov Oskarja
To potrjuje tudi dejstvo, da se bodo lahko z letom 2025 potegovali za najvišjo filmsko nagrado Oskar izključno filmi, ki imajo vsaj 30% vsebine posvečene t.i. marginalnim skupinam (ženske, različne rasne in etnične skupine, invalidi in, LGTBQ).
To pomeni, da bomo gledalci zares v vsakem filmu, ki bo izšel iz Hollywooda, prisiljeni gledati LGTBQ (lezbične, gej, biseksualne, queer seksulne) vsebine. Glede na to, da vsaka stvar vpliva na naš možganski sistem, posebej še stvari, ki jih prihajajo v našo zavest preko naših oči, se lahko samo sprašujemo, kakšne posledice nas čakajo na področju človeške osebe?
LGTBQ prakse verjetno želijo preko filma opravičiti svoja dejanja
Pri našem razmišljanju o vse večji agresivnosti LGTBQ, se lahko upravičeno vprašamo, kaj je pravzaprav v ozadju nesorazmerno velike promocije praks, ki izhajajo iz LGTBQ? Najbolj enostaven odgovor na to vprašanje je dejstvo, da želi neka manjšina prepričati večino o upravičenosti svojih dejanj.
Če smo se ljudje še pred nekaj leti zgražali nad homoseksualnimi praksami in jih, žal, marsikdaj tudi kruto preganjali, gre zdaj za nesorazmerje v obratni smeri. Filmi, ki še posebej močno vplivajo na človekovo zavest, želijo s prikazovanjem homoseksualnih praks, tudi ljudi s heteroseksualno usmeritvijo prepričati, da so vse spolne prakse »enake« in, da ni nič narobe, če si tudi heteroseksualci privoščijo »skok« v svet homoseksualnega udejstvovanja.
Vprašanje posledic za otroke
Pri tem lahko samo ugibamo v kakšen svet se bodo podale generacije sedanjih otrok in generacij, ki šele prihajajo za nami. Poleg filmov s homoseksualnimi vsebinami, se otroci srečujejo s homoseksualnostjo v vzgojnih programih v vrtcih in osnovnih šolah.
Pri tem ni nič narobe, če se vzgajajo v duhu sobivanja in sprejemanja drugačnosti. Narobe pa je, če se s homoseksualnimi vsebinami srečujejo praktično na vsakem koraku. Poleg vprašljive spolne vzgoje v šolah se pojavlja tudi vse več risank s homoseksualno vsebino, kar kaže na to, da želi LGTBQ prodreti tudi do naših najmlajših.
Človek postaja to, kar zaužije
Kaj pri vsem tem storiti? Pomembno je predvsem, da ljudje nismo tiho in, da nič ne reagiramo. Če se bomo še naprej skrivali, misleč, da je bolje, če se ne izpostavljamo, potem bo zadeva šla samo v še bolj agresivno pot. V prvi vrsti imamo vsi tisti, ki se ne strinjamo z vsiljenimi homoseksualnimi vsebinami temu reči odločen »ne«.
Vir slike: Kimberley French/The CW Network, LLC
To pomeni, da filmov iz Hollywooda in drugih filmov iz LGTBQ ozadjem ne bomo spremljali. Pri tem je pomembno dejstvo, da človek postaja to, kar zaužije. Poleg fizične hrane je ključnega pomena hrana, ki prihaja preko oči v naše možgane. Če spremljamo določene filmske vsebine, namreč počasi tudi sami začnemo živeti to, kar spremljamo.
Izzvani smo, da pokažemo lastno identiteto
Odločen »ne« in odločna vzgoja otrok v vrednotah, ki so skozi vso zgodovino zagotavljala obstoj in razvoj človeštva. Glede na to, da se nataliteta, predvsem pa kvaliteta življenja niža ravno na področjih, kjer se promovira »neomejena spolnost«, lahko sklepamo, da je z našim odnosom do spolnosti nekaj hudo narobe.
Če želimo dobro sebi in našim otrokom ter generacijam, ki prihajajo za nami, potem smo izzvani k radikalnim spremembam. Te radikalne spremembe so v tem, da jasno pokažemo lastno identiteto, ki vključuje tudi spolno identiteto in ne sprejemamo v lastno življenje »zamegljenih spolnih praks«, ki človeka samo begajo in puščajo praznega in v končni fazi, prestrašenega.
