Borut Korun: 100. obletnica koroškega plebiscita – spomin na žalostni dogodek, ki nas mora opominjati

Desetega oktobra leta 1920 se je na Koroškem izvedel plebiscit, s katerim smo Slovenci izgubili velik del slovenskega ozemlja. Izrekanje na plebiscitu se je sprevrglo v slovensko katastrofo – predvsem zaradi neizkušenosti in naivnosti takratnih slovenskih politikov. Najverjetneje tudi zaradi tega, ker smo se združevali z Balkanom, in ne v Zedinjeno Slovenijo Matije Majarja- Ziljskega. To so znana dejstva, o katerih so pisali mnogi zgodovinarji.

Ob stoti obletnici tega žalostnega dogodka bi bilo zato treba spomniti na druge vzroke in poudarke našega neuspeha, ki so žal prisotni še danes.

Zgodovina je slovenski narod razdelila na vrsto političnih enot, zaradi česar se slovenska nacionalna ideja ni mogla razvijati tudi v širšem okviru. Vsak narod pa se mora zavedati svoje enkratnosti, svoje slavne preteklosti, svojih velikih in svojih tragičnih trenutkov. Vse to ga dela čvrstega, enotnega in pripravljenega na zgodovinske izzive. V slovenskem primeru so kot posledica tisočletne razdrobljenosti in občutja nepomembnosti obstajale destruktivne težnje, zaradi katerih so v kritičnih časih plebiscita mnogi slovenski intelektualci razmišljali o smiselnosti ohranitve slovenske jezikovne in nacionalne identitete.

V Slovenski ljudski stranki opozarjamo, da takšni in podobni razdiralni in narodno škodljivi  procesi še kar trajajo. Slovensko zgodovinopisje našega časa je sramotno prevzelo teze avstrijskih zgodovinarjev, da Karantanci niso bili Slovenci, da so bili že v 8. stoletju posebno ljudstvo, čeprav so pomembni zgodovinarji, kot je prof. Bogo Grafenauer, pisali, da sta bili v zgodnjem srednjem veku besedi Slovenec in Karantanec sinonima.

100 let po žalostnem plebiscitu smo dolžni narediti vse za zaščito Slovencev na avstrijskem Koroškem, vključno z zahtevo za notifikacijo 7. člena Avstrijske državne pogodbe. 100. obletnica koroškega plebiscita je obenem tudi opomin, da napačno zastavljene stvari prinesejo slabe, velikokrat usodne posledice. Slovenci na podoben način kot pred 100 leti danes po nepotrebnem izgubljamo dele slovenskega ozemlja in morja ob meji s Hrvaško, ob tem pa nam preti nevarnost, da izgubimo tudi teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Nimamo več pravice do takšnih napak, če želimo ohraniti Slovenijo kot državo, ki bo sposobna zagotavljati obstoj in razvoj slovenskega naroda kot enega od narodov, ki mu je bilo kljub maloštevilnosti dano dobiti lastno neodvisno državo.

Borut Korun,

Predsednik Slovenske narodne zveze pri SLS