Sem lahko tudi v času omejitev popolnoma svoboden?

Vprašanje, ki je zastavljeno v naslovu ima lahko dva odgovora. Če pojmujemo svobodo tako, da lahko počnemo, vse kar zaželimo, potem je v času omejitev močno okrnjena. Če pa pod pojmom svobode razumemo zmožnost obvladovanja samega sebe v korist drugega, potem smo svobodni tudi v času izrednih razmer.

Preberite tudi:

Od jutri dalje nas čaka »policijska ura« in kazni

Aplikacija in GDPR, ki je problem, razen, ko to ni

Elektronske naprave in človekova svoboda

Novejšim generacijam je kolektivno omejevanje svobode tuje?

Vprašanje človekove svobode postaja vse bolj aktualno. Generacije, rojene po drugi svetovni vojni, praktično še nismo bile deležne kolektivnega omejevanja svobode, zato aktualne omejitve tudi težko sprejemamo. Še težje je za mlade, ki niso omejitev izkusili niti s služenjem vojaškega roka, kjer bi lahko dejansko nekoliko omilili svojo »mehkužnost«.

Ustava in Zakon o nalezljivih boleznih omogočata tudi omejitev gibanja

Odkar se je pojavil covid-19 in z njim tudi določene omejitve, se marsikdo sprašuje, ali mu z omejitvami ni okrnjena ustavna pravica do svobode. Ustava Republike Slovenije govori o omejitvi svobode, ki se nanašajo na nalezljive bolezni v 32. členu.

»Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadar koli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red in mir, ali če to zahtevajo interesi obrambe države. Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej«.

Omejitve svobode z namenom preprečevanja širjenja bolezni določa Zakon o nalezljivih bolezni v svojem 4. členu: »Vsakdo ima pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi.«

Bolj kot za vprašanje zakonodaje, gre za skrb za življenje

Nekateri pravniki sicer govorijo o tem, da je zakonska podlaga glede omejevanja gibanja nekoliko pomanjkljiva in bi jo bilo zato potrebno pravno dodelati. Kljub temu če takšnemu mnenju pritrdimo, gre vseeno v pravi vrsti za temeljni človekov občutek, da v primeru lastne okužbe, z njo ne ogroža drugih.

Ravno to vprašanje je aktualno v času, ko ves svet in s tem tudi naša država doživlja epidemijo covida-19. Odkar se soočamo s to boleznijo, je mnogim težko razumeti, da pomeni upoštevanje vladnih ukrepov predvsem korist za vse državljane, oz. celotno svetovno populacijo.

Posamezniki pozivajo k neupoštevanju ukrepov

Mnogi posamezniki, ki se izpostavljajo po različnih medijih, namreč še vedno govorijo, da ukrepe, kot je npr. nošenje mask, nismo dolžni upoštevati, češ, da je to poseg v človekovo svobodo. Ti posamezniki prav gotovo razumejo svobodo kot smo jo opredelili na začetku našega prispevka.

Gre namreč za razlago svobode, kot vrednote, kjer lahko posameznik ali posamezna interesna skupina počne kar hoče. Če se nekdo npr. počuti zdravstveno stabilen, si napačno razlaga, da se lahko kjer koli neomejeno giblje, ne da bi pri tem nosil zaščitna sredstva.

Absolutna pravica do svobode je lahko smrtonosna

Odkar je covid-19 izbruhnil, smo seznanjeni, da lahko nekdo, ki ne kaže nikakršnih znakov bolezni, kljub temu okuži nekoga drugega, ki je trenutno v njegovi bližini. Tisti, ki se je okužil od nekoga, ki sicer na zunaj ni kazal nikakršnih znakov okužbe, nima nobenega zagotovila, da ne bo hudo zbolel ali celo umrl.

V tem primeru je absolutna pravica do svobode nekega posameznika usodna za delno ali popolno omejitev svobode nekoga drugega. Tako je svoboda posameznika grobo posegla v svobodo druge osebe. Tako lahko za vse, ki po družbenih omrežjih pozivajo k nespoštovanju omejitev, mirno rečemo, da pozivajo k uničevanju človeških življenj.

Kljub mnogim glasovom k nepokorščini, se mnogi obnašajo odgovorno

V skladu z ustavo in z Zakonom o nalezljivih boleznih je dojemanje človekove svobode vsekakor drugačno, kot v času, ko so razmere normalne. Ne samo pravica, ampak celo dolžnost posameznika je, da zaradi omejevanja širjenja okužb, omeji lastno osebno svobodo, zaradi zdravja drugih.

Primer odgovornega ravnanja je osebno pričevanje osebe, ki je izvedela, da je bila v stiku z osebo, ki je imela simptome covida-19. Zaradi skrbi, da ne bi okužila sodelavcev in oskrbovancev v domu upokojencev, se je samoiniciativno izolirala in zato ni odšla v službo.

»Linija najmanjšega odpora« ne prinaša pozitivnih rezultatov

Ta primer nam govori o tem, da bi epidemijo covida-19 veliko lažje in hitreje premagali, če bi vsi ljudje ravnali odgovorno. Danes se zdi, da ljudje vidimo samo sedanji trenutek, ne znamo pa živeti dolgoročno. Skrbi nas samo, kako bomo preživeli danes, s čim manj omejitvami in na čim lažji način.

Takšna filozofija nima dolgoročnega učinka. Bolj, kot bomo živeli »po liniji najmanjšega odpora«, bolj se nam bodo zadeve vračale kot bumerang. Če bomo še naprej mislili samo nase in izključno na lastno korist, bomo skoraj zagotovo priče vse bolj temnim epidemiološkim rezultatom.

Vprašanje odgovornega obnašanja je bistveno za vprašanje našega obstoja

Vprašanje človekove svobode tako ni vprašanje človekove lagodnosti, ampak predvsem vprašanje človekove odgovornosti. Bolj, kot človek živi odgovorno, bolj je svoboden. Prava svoboda namreč izvira iz njegove notranjosti, kar pomeni iz njegovega srca. Pri samoomejevanju gre za svobodno privolitev iz srca v delno ali popolno izolacijo zaradi zdravstvene koristi drugega.

Biti odgovoren, pomeni, ne gledati samo v lasten popek, ampak videti življenje v vsej svoji širini. V času soočanju s covidom-19 je človekova odgovornost predvsem v tem, da se fizično ne vmešava v življenje drugih. Nošenje maske in skrb za varnostno razdaljo je lahko v tem trenutku mnogim reši celo življenje.

Če bomo vsi ljudje imeli v sebi zakoreninjen občutek za korist drugega, potem lahko iz epidemije covida-19 izidemo kot zmagovalci. Vsaka drugačna drža, posebej še drža trdovratnega zavračanja ukrepov proti epidemiji covida-19, bo pogubna za celotno človeško populacijo.