Vsaka peta država se sooča s tveganjem propada ekosistema

Novo poročilo poudarja naraščajoče tveganje podnebnih sprememb za svetovno gospodarstvo.

Švicarska zavarovalnica Swiss Re iz Züricha je izdala ostro opozorilo, da ekosistemom v petini držav grozi propad, kot kaže indeks biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ki ga je objavila zavarovalnica.

Poročilo poudarja tveganje za gospodarstva, raziskovalci pa trdijo, da je 55 odstotkov svetovnega BDP odvisnega od »visoko delujoče biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev«. Nadalje poročilo navaja, da so prizadeta tako bogatejša kot revnejša gospodarstva.

Preberite tudi:

Kitajci svoja mesta čistijo, dušijo pa Balkan

Ni planeta B – Vseslovenski podnebni štrajk

Medtem ko so države, kot sta Južna Afrika in Avstralija, delno ranljive zaradi težav s pomanjkanjem vode, je zaskrbljujoča tudi relativna velikost kmetijskih sektorjev v Keniji in Nigeriji.

Tudi v državah z bolj nedotaknjenim ekosistemom obstajajo tveganja. V Braziliji je na primer trenutno velik odstotek teh »nedotaknjenih ekosistemov«, vendar se tudi njen sedanji predsednik Jair Bolsonaro sooča z močnim krčenjem gozdov. Po podatkih državne agencije za vesoljske raziskave se je od leta 2019 do 2020 stopnja krčenja gozdov povečala za več kot 10 odstotkov.

Analiza Swiss Re je pokazala, da so najbolj ogrožene države z velikimi kmetijskimi sektorji in odvisnostjo od naravnih virov. Priporoča državam, ki se soočajo s propadom ekosistemov, da si prizadevajo za diverzifikacijo svojih gospodarstev in hkrati ohranjajo naravo.

Največji krivec prav zavarovalnice

Zavarovalnice pogosto kritizirajo zaradi njihovih vlog pri podpiranju uničevanja okolja. Prejšnji mesec je skupina 60 ameriških podjetij, vključno s Patagonijo in Ben & Jerry’s, pozvala svoje zavarovalnice, naj prenehajo zagotavljati kritje ali financiranje podjetij s fosilnimi gorivi.

Kriza biotske raznovrstnosti je bila izpostavljena v številnih nedavnih poročilih, v lanski publikaciji OZN pa je zapisano, da je uničevanje narave trenutno najhujše v zgodovini človeštva. Obseg izziva biotske raznovrstnosti se pogosto enači z nevarnostjo podnebnih sprememb.

Opozarja tudi Pahor

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je konec septembra nastopil na globalnem vrhu za biotsko raznovrstnost. V govoru je opozoril, da visoka stopnja upadanja biotske raznovrstnosti resno ogroža življenje na Zemlji in spodkopava razvoj človeštva.

Srečanje, ki je potekalo virtualno, je odprl predsednik 75. zasedanja Generalne skupščine ZN Volkan Bozkir, sledil pa je nagovor generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa. V uvodnem delu sta med drugimi z video sporočili sodelovala tudi valižanski princ Charles in članica svetovalne skupine mladih za podnebne spremembe pri generalnem sekretarju ZN Archana Soreng.

Predsednik Pahor je v svojem nastopu dejal, da pandemija covida-19 dokazuje jasno povezavo med zdravjem ljudi in zdravjem ekosistemov. »Potreba po zaščiti in obnovi našega naravnega okolja je tako čedalje bolj nujna,« je poudaril.

»Barva našega sveta po pandemiji mora biti zelena in usmerjena k trajnostni proizvodnji in potrošnji, brez čezmernega izkoriščanja naravnih virov,« je dejal predsednik. Ohranjanje biotske raznovrstnosti je po njegovih besedah koristno, saj varuje svetovno prehransko varnost ter prispeva k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

Spomnil je, da je Slovenija dežela gozdov in bogatih vodnih virov. »Moja država zavzema manj kot pol odstotka površine Zemlje, hkrati pa v njej živi odstotek danes znanih vrst. Zaradi tega je Slovenija posebna skrbnica biotske raznovrstnosti na svetovni ravni, zavezana ohranjanju narave,« je poudaril.

»Naša odločenost za ohranjanje naravnih darov nas je pripeljala do konkretnih ukrepov, kot so uvedba zelenih in okoljskih davkov, uporaba obnovljivih virov energije in razglasitev dostopa do čiste pitne vode kot ustavne pravice,« je dejal Pahor.

V zadnji 50. letih dve tretjini manj prosto živečih živali

Poročilo Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) je študija o stanju narave na podlagi indeksa živega planeta, ki spremlja stanje populacij prosto živečih živali na svetu. Indeks, ki ga je razvilo londonsko zoološko društvo, kaže, da isti dejavniki, za katere verjamejo, da povečujejo možnost izbruha pandemije, stojijo za upadom populacije vrst vretenčarjev med letoma 1970 in 2016. Glavni razlogi za upad so izguba habitata in degradacija, vključno z izsekavanjem gozdov, katerih gonilo je pridelava hrane.

»Poročilo izpostavlja, kako naraščajoče človekovo uničevanje narave katastrofalno vpliva na populacijo prosto živečih živali in tudi na zdravje ljudi ter vse vidike naših življenj,« je dejal generalni direktor WWF International Marco Lambertini. »Ne moremo spregledati dokazov, ti veliki upadi populacije prosto živečih živali so pokazatelj, da naš planet daje opozorilne rdeče signale o okvari sistema,« je dodal.

Sladkovodna biotska raznovrstnost upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 odstotkov svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih, upadle za 84 odstotkov. Svetovne reke ogrožajo obstoječe in nove infrastrukture, poraba vode narašča, sladkovodne ribe so prelovljene, ogrožen je obstoj milijonov ljudi. Stanje v Sloveniji je podobno svetovnemu stanju, so povzeli v WWF Adria.

»Reke v Sloveniji že trpijo zaradi obstoječe infrastrukture, zlasti jezov, ki ne opravljajo nobene funkcije, in hidroelektrarn. Poseben problem so male hidroelektrarne. Z novimi načrti se bo pritisk še povečal. Namesto gradnje dodatne sive infrastrukture in nadaljevanjem fragmentacije naših rek, se moramo osredotočiti na obnovo in revitalizacijo rek,« je dejal Leon Kebe iz WWF Adria.

Kot je dodal, projekti obnove rek in mokrišč spodbujajo zeleno okrevanje, ki je zapisano v evropskem zelenem dogovoru. Omogočajo ustvarjanje novih delovnih mest, kar bi okrepilo gospodarsko okrevanje države po pandemiji, hkrati pa povečalo odpornost na prihodnje nevarnosti, kot so poplave in suše. »Čas je, da v slovenske reke vrnemo življenje in zagotovimo trajnostno prihodnost ljudi in narave,« je poudaril.

S povečanjem sladkovodne biotske raznovrstnosti na različne načine prispevamo k boljšemu zdravju ljudi, od zmanjšanja tveganja za nove bolezni do večje razpoložljivosti hrane.

Trendi kažejo, da moramo ukrepati takoj. Da bi zaustavili izgubo sladkovodne biotske raznovrstnosti, moramo nujno izvesti intervencijski načrt. To vključuje omogočanje naravnega toka rek, zmanjševanje onesnaženja, varovanje mokrišč, končanje prelova in netrajnostnega izkopa peska, nadzor invazivnih vrst in varovanje ter obnovo povezljivosti ekosistemov, so izpostavili v WWF.

Podoben načrt je nujno potreben za celotno svetovno biodiverziteto. Stabilizacija in zaustavitev izgube biodiverzitete je mogoče le z ambicioznejšimi ukrepi. Nujne spremembe vključujejo učinkovitejšo in okolju prijaznejšo trajnostno proizvodnjo in trgovino s hrano, zmanjševanje odpadkov ter izbiro bolj zdrave in okolju bolj prijazne hrane.

Globalni upad biodiverzitete prispeva k naraščanju svetovne neenakosti, so opozorili. Zato morajo vsi načrti za preprečevanje izgube vsebovati temeljna socialna in ekonomska vprašanja.

Preusmeriti se moramo k pravični in trajnosti pridelavi in gospodarstvu, pravičnemu delu, zmanjšanju količine smeti, enakemu pristopu do naravnih virov in celostnemu pristopu k obnovi in ohranjanju narave, so enotni znanstveniki. Skupno izvajanje teh ukrepov bo svetu omogočilo hitrejše ublažitve pritiskov na habitate prosto živečih živali, pravijo.