Kdo izda karantene, kdaj in kdo plača izpad dohodka
S številom naraščanja pozitivnih na covid-19 se je povečalo tudi število karanten. NIJZ je že pred dnevi napovedal, da ne bodo več izdajali karantenskih odločb ter da ne zmorejo sami obveščati še stikov in da je to naloga okuženih.
Preberite tudi:
Pred tem so delodajalci že dlje časa opozarjali, da se vse pogosteje dogaja, da ko se družinski član okuži s koronavirusom, družinskim članom iz istega gospodinjstva karantena ni odrejena. Namesto tega dobijo elektronsko sporočilo z navodili za osebo s potrjeno okužbo in za tiste osebe, ki so bile okužbi izpostavljene.
Ko pa so v konkretnem primeru družinski člani poizvedovali pri ministrstvu za zdravje, NIJZ in svojem osebnem zdravniku, so dobili odgovor, da jim karantena ne bo odrejena. Ampak bi bilo dobro, da se samoopazujejo oziroma so v »karanteni«, in če so zaposleni, naj se s svojim delodajalcem dogovorijo za delo od doma (v kolikor jim to narava dela dopušča) oziroma se morajo dogovoriti o načinu dela.
V praksi seveda to ni bilo mogoče in tudi odgovornost delodajalcev, da bodo bolne ali potencialno okužene brez odločbe »pustili« doma, ni bila uresničena. Tako so premnogi okuženi hodili v službo, ker dogovor z delodajalcem ni bil mogoč.
OZS je zato na pristojno ministrstvo in deležnike poslalo apel, da družinskim članom in ostalim visoko rizičnim kontaktom odredi karanteno, da bodo delodajalci za čas odrejene karantene upravičeni do povračila izplačanega nadomestila plače in da ljudje ne bodo hodili prosto naokoli.
Karantene se bodo ponovno odrejale
Jutri začenja veljati tudi Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19, ki prinaša novo ureditev karanten na domu. Epidemija je močno obremenila zdravstvo, zato je nujno, da se je poiskala rešitev, ki zdravstva ne bo še dodatno obremenila, a hkrati ne bo posegla v gospodarstvo.
Zato zakon vzpostavlja ureditev, ki bo vseeno zagotovila, da bo obveščenih čim več tistih, ki so bili v tesnem stiku z okuženo osebo in bodo, če ne gre drugače, ostali doma v karanteni ter bodo za ta čas prejeli nadomestilo dohodka.
Dejstvo je, da spremenjena epidemiološka situacija zahteva prilagoditev na vseh področjih. Epidemiologi lahko namreč vzpostavijo stik samo še z na novo potrjenimi okuženimi osebami. Tem osebam jasno razložijo, kako naj ravnajo in tudi, kako naj obveščajo tiste, s katerimi so bili v stiku.
Epidemiologi stikov ne pokličejo več in o njih ne obveščajo ministrstva za zdravje, da jim to izda odločbo o karanteni na domu. Po navodilu epidemiologa pa so tisti, ki jim je bila potrjena okužba s koronavirusom, obvestili vse, s katerimi so bil v tesnem stiku z okuženim.
Vsi tisti, ki jim je bilo sporočeno, da so bili v tesnem stiku z okuženo osebo, bi morali ostati doma in ravnati, kot da so v karanteni na domu.
Dolžnost zaposlenega je, da o tem, da je bil v tesnem stiku z okuženo osebo, obvesti delodajalca. Delodajalec se bo v sodelovanju z zdravniki medicine dela odločil, ali lahko oseba dela od doma, ali se ji lahko delo organizira tako, da ne bo možen morebiten prenos okužbe na druge zaposlene med delom in niti med prihodom na delo in z dela domov, ali pa naj oseba ostane v karanteni na domu.
Če delodajalec in zdravnik medicine dela ugotovita, da bo oseba ostala v karanteni na domu, bo delodajalec v sodelovanju s svojim izvajalcem medicine dela posredoval to informacijo na NIJZ skupaj z naslovom ali elektronskim naslovom zaposlenega ob njegovem privoljenju.
NIJZ bo osebi v roku 72 ur poslal na ta naslov potrdilo o tem, da prestaja karanteno na domu. S tem potrdilom zaposleni pri delodajalcu uveljavlja nadomestilo.
Kljub temu da zakon začne veljati šele jutri, ta zakon velja za nazaj, in sicer od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020 za odrejeno karanteno ter od 1. 9. 2020 do 31. 12. 2020 za nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile – varstva otroka. Minister Cigler Kralj poziva delavce in delodajalce, da naj za povračilo stroškov zaradi karantene vlogo oddajo takoj, četudi še nimajo potrdila.
Samozaposleni, družbeniki in kmetje, ki si dela ne morejo urediti na tak način, da ne bi ogrožali drugih, o tem, da so bili v tesnem stiku, obvestijo svojega izbranega zdravnika.
Ta bo za njih tako kot v prejšnjem primeru posredoval pri NIJZ, da jim bodo poslali potrdilo o napotitvi v karanteno na domu. Enako velja za zaposlene pri manjših delodajalcih, ki še niso uspeli vzpostaviti sodelovanja s specialisti medicine dela in športa.
Tisti, ki pa so bili do sedaj s strani epidemiologa obveščeni, da jim bo odrejena karantena na domu, za uveljavljanje nadomestila še vedno potrebujejo odločbo ministrstva.
Tisti, ki jih bo v karanteno na domu napotila policija na meji, bodo tudi v prihodnje lahko uveljavljali nadomestilo s potrdilom, ki jim ga bo dala policija.
Nova ureditev ne predvideva nadzora s strani države.
Kako do nadomestila plač delavcev zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile (varstvo otroka)
Zakon odreja, da lahko delodajalci uveljavljajo pravico do povračila izplačanih nadomestil za čas odrejene karantene za delavce, ki jim ne morejo organizirati dela na domu, in za delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok (do 5. razreda OŠ ter otroci v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca) zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole.
Delodajalec je dolžan v obdobju prejemanja povračila izplačanih plač delavcem izplačevati neto nadomestila plače in prispevke za vsa obvezna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
Višina nadomestila plače v primeru višje sile znaša sicer 80 odstotkov povprečne mesečne plače delavca za polni delovnik, v primeru nadomestila plače zaradi odrejene karantene pa je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni in znaša:
- 100 odstotkov nadomestila plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal, pripada delavcu, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela (na delovnem mestu);
- 80 odstotkov, če je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, ob njegovem odhodu pa se je ta država nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu ter delavcu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela;
- 50 odstotkov in ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače, če je delavec odšel v državo na rdečem seznamu in je delodajalcu najmanj en dan pred odhodom predložil pisno izjavo, da odhaja v državo na rdečem seznamu iz naslova naslednjih osebnih okoliščin:
- smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja
- smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
- smrt staršev (očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja),
- rojstvo otroka,
- vabila na sodišče.
- 0 odstotkov nadomestila plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in ne uveljavlja izjem.
Če je delavec ob odrejeni karanteni ali med trajanjem karantene uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravice do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.
Delavec mora v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni in o razlogih zanjo. V treh delovnih dneh od prejema odločbe o karanteni mora le-to posredovati delodajalcu in v treh delovnih dneh od nastanka razloga obvestiti delodajalca o odsotnosti z dela zaradi višje sile.
Delodajalec, ki želi uveljaviti povračilo, mora v 8 dneh od nastopa situacije oddati vlogo na ZRSZ. Na podlagi odločbe o priznanju pravice se z ZRSZ sklene pogodba o povračilu.
