Ima življenje smisel samo, če se odvija po naših pričakovanjih?

V času korona krize so zelo glasni tisti, ki ne morejo sprejeti, da smo znašli v situaciji, ki ne dovoljuje, da bi življenje potekalo po vseh naših željah. Ljudje smo namreč navajeni, da si krojimo življenje, kakor si ga pač zamislimo. Ob tem nekoliko pozabljamo, da v sklop življenja spadajo tudi trenutki in obdobja, kjer se morajo naše želje umakniti dejstvu, kjer potek življenja ni več pod našo kontrolo.

Preberite tudi:

Sem lahko tudi v času omejitev popolnoma svoboden?

Ali imam pravico trditi, da je zemlja ploščata?

Kar ni v skladu z našimi željami, doživljamo kot neuspeh

Generacije, rojene po 2. svetovni vojni, smo zaznamovane s hedonizmom. To pomeni, da smo v središče našega življenja postavili užitek. Vse, kar ni v skladu z našimi željami, katere težijo k določenemu užitku, obravnavamo kot neuspeh, iz katerega se moramo čimprej izvleči.

Situacija, v kateri smo se znašli zaradi covida-19, je situacija na katero nismo računali niti v najhujši nočni mori. Preko različnih medijev smo sicer spremljali vsakodnevne novice, ki so poročale o različnih tragedijah v različnih delih sveta. Vojne, potresi, požari, poplave, epidemije, so bile prisotne v naših »pametnih« napravah, nismo pa jih obravnavali kot del našega življenja.

Miselnost, da mora vse potekati po naših željah, se je zamajala

Ob katastrofah širom sveta smo se obnašali, kot da se nas ne tičejo in smo zato mirno živeli naprej, v skladu z lastnimi željami. Zdaj, ko tudi sami doživljamo preizkušnjo zaradi epidemije covida-19, se nam zdi, kot da so se naše ustaljene življenjske tirnice usodno zamajale.

Zahodni človek je že od malih nog vzgojen v miselnosti, da ima življenje pravi smisel samo, če smo poslovno uspešni, zdravi, materialno preskrbljeni ter da imamo dovolj časa in sredstev za užitek. V obstoječi situaciji lahko vidimo, da je bila takšna vzgoja pomanjkljiva in enostranska.

Res je, da ni nič narobe, če človek doživlja v življenju uspehe, ki so sad njegovih želja in trdega dela, prav tako pa ni nič narobe in nič tragičnega, če se v življenju znajdemo v situaciji, ko stvari ne potekajo po zamislih in željah. Vendar takšno življenje še zdaleč ni brez smisla, ampak je celo priložnost za osebnostno rast.

Starši otrokom ne dovolijo vsega zaradi njihove varnosti

Kot otroci smo se verjetno kdaj znašli v situaciji, ko smo npr. želeli potisniti prst v električno vtičnico ali položiti roko na vročo ploščo štedilnika. Ko so nas starši še pravočasno zagledali, so nas prijeli za roko in nas tako obvarovali pred nesrečo. Mi smo se potem jezili, ker nismo razumeli, da nam starši želijo samo dobro.

Šele skozi leta, ko smo odraščali, smo se ob spominu na takšno situacijo zavedali, da so nam starši želeli samo dobro in, da so nam želeli s tem povedati, da ni nujno dobro, če delamo v življenju samo tisto, kar se nam zdi prav po našem trenutnem občutku.

Človek lahko napreduje, ko se znajde v brezizhodni situaciji

Sicer vsaka primerjava šepa, vendar lahko nekaj podobnosti z zgornjim primerom najdemo tudi v današnji, na prvi pogled, nezavidljivi situaciji. Morda je večina izmed nas do sedaj v življenju uresničila svoje želje, vendar je zdaj prišel čas, ko nas bo življenje, kjer so naše želje potisnjene v ozadje, česa naučilo.

V prvi vrsti je nujno, da človek vsaj enkrat v življenju pride v situacijo, kjer ima občutek popolne nemoči. Fizično zdravje in materialna preskrbljenost ustvarjata samo lažen občutek popolnega obvladovanja življenja. Zdravje in denar imata relativno vrednost, saj se lahko že v naslednjem trenutku znajdemo v težkem bolezenskem stanju, prav so tudi materialne dobrine stvar trenutnih tržnih tokov.

Krizne situacije nas lahko krepijo v odgovornosti

Starejši, ki so še doživeli 2. svetovno vojno, povedo, da so med vojno želeli samo to, da bi končno nastopil mir. Ni jim bilo pomembno, kakšne materialne dobrine bodo imeli, samo da jim ne bo več potrebno trepetati za življenje. Ko je nastopila svoboda, so mnogi, v hvaležnosti z odprtostjo srca zaživeli novo življenje.

Mi še podobne izkušnje nimamo, zato je ravno situacija covida-19 priložnost, da začnemo na življenje gledati iz druge plati. Ena plat je situacija, kjer si lahko urejamo življenje po lastnih željah, druga pa, ko nas življenje vzgaja, da bi na življenje gledali bolj resno in odgovorno.

Trenutna situacija nas vabi in sili k solidarnosti

V tem trenutku se nahajamo v situaciji, ko smo resnično vsi povabljeni, da sprejmemo življenje takšno, kakršno je. Nobeno protestiranje in pritoževanje ne bo pripomoglo k izboljšanju situacije, ampak jo bo samo še poslabšalo. K skupnemu sprejetju smo povabljeni vsi, tudi tisti, ki še vedno ne verjamejo v resnično navzočnost virusa med nami.

Že zaradi človeške solidarnosti, bi tudi tisti, ki v to ne verjamejo, lahko začeli spoštovati zaščitne ukrepe, saj s tem preprosto nimajo kaj izgubiti. Epidemiološka situacija nas vabi in sili v medsebojno solidarnost in ne v razdeljenost. Bolj, kot bomo solidarni in enotni, prej bomo izšli iz izrednega stanja.

Sprejemanje obstoječe situacije je lahko pot osebne svobode

Miselnost, da ima življenje smisel samo takrat, ko nam gre vse kot po maslu, je miselnost, ki življenje uničuje. Nasprotno pa, miselnost, ki sprejema dano situacijo, ne glede na to ali se nam zdi dobra ali slaba, naše življenje utrjuje in mu daje smisel, ki ga bomo morda razumeli šele v prihodnosti.

V tem trenutku smo podobni otroku, ki se je znašel pred nevarnostjo električnega udara ali opekline. Za nas v tem trenutku predstavlja nevarnost covid-19. Manj, kot se mu bomo izpostavljali, bolj bomo rastli v obvladovanju samega sebe. Bolj, kot bomo sprejemali to situacijo, bolj bo naše življenje sproščeno.

Hvaležnost je najboljša popotnica za sproščeno življenje

Bolj, kot bomo postavljali trenutne želje v ozadje, večja verjetnost je, da jih bomo lahko kmalu spet uresničili. Pri vsem tem je pomembnejše, da življenje jemljemo kot dar, kakor ga je npr. sprejemal svetopisemski očak Job.

V trenutku, ko je bil ob svoje najbližje in ob svoje premoženje je vzkliknil: »Nag sem prišel iz materinega naročja in nag se vrnem tja. Gospod je dal, Gospod je vzel, naj bo hvaljeno ime Gospodovo« (Job 1,21).