Vsak se nečesa boji, česa se pa vi?

Dvomim, da obstaja kdo, ki lahko zagotovo trdi, da se ničesar na tem svetu ne boji. Prepričana sem, da se vsakdo boji česa, ali teme, psa, kače, pajka, bolnišnice, letala, zdravnika …

Strah kot čustvo, ki vas kot alarm opozarja na potencialno bližnjo nevarnost, je dober.

Ko ta strah postane iracionalen in vas tako ohromi, da niste več zmožni živeti normalnega življenja, govorimo o specifičnih fobijah.

Preberite tudi:

Kako močno okolje, v katerem živimo, vpliva na nas

Kakšna je vloga otrok v družini in zakaj je pomembno kot kateri otrok se rodi

Npr. strah pred zobozdravnikom je dober do te mere, da kljub strahu greste, v čakalnici trepetate in poslušate, kaj se dogaja v ordinaciji, ter pri zobozdravniku zahtevate najprej protibolečinsko injekcijo. Strah pa postane fobija takrat, ko kljub zobobolom, ki jih ne ublaži več nobeno zdravilo, vztrajate, da ne greste k zobozdravniku in » raje umrete«.

11 odstotkov ljudi ima kakšno fobijo

Ste vedeli, da kar 11 odstotkov ljudi trpi za kakšno fobijo? Zanjo so bolj dovzetne ženske. Nekatere fobije izvirajo iz otroštva (razvijejo se nekje pri sedmih letih). Večja verjetnost, da boste kakšno pridobili, je, če jo kdo v družini že ima ali če okolje, v katerem živite, kar kriči po fobijah (npr. živite na območju, kjer je več naravnih katastrof, pri vsaki hiši so zelo napadalni psi in ljudje so zelo nestrpni in agresivni, ali pa imajo radi pretiran mir in red).

Vzroki, ki privedejo do tega, da »zbolite« za kakšno fobijo, so lahko v dejstvu, da ste bili sami že udeleženi pri dogodku (npr. vas je kot otroka ugriznil pes in vas je zdaj strah psov), ali ste bili priča nekega dogodka (npr. v bolnišnici vam je umrla oseba, ki ste jo imeli zelo radi, zdaj pa vas je strah bolnišnic, ker jih povezujete s smrtjo, na katero tudi še niste pripravljeni), ali pa ste slišali zgodbe o kakšnem dogodku (npr. znanci so vam zelo čustveno pripovedovali o letalski nesreči in se sedaj bojite letal).

Večina fobij izvira iz otroštva

Večina fobij se začne že v otroštvu, vendar četudi se otrok nekje med tretjim in sedmim letom boji veliko stvari, takrat še ne moremo govoriti o fobiji. Otroci se v tem obdobju začnejo zavedati sebe in jih je strah vsega, česar ne poznajo, ko pa neznano osvojijo in prerastejo, strah izgine.

Veliko malih otrok se boji psov in vsega, kar grize, in ob srečanju z njimi zaženejo vik in krik, kljub temu pa z veseljem v trgovini izberejo plišastega kužka, česar ne bi naredili, če bi šlo za fobijo.

Različne skupine fobij

Fobij je veliko, a jih lahko razporedimo v naslednje skupine:

1. fobije pred živalmi in insekti;

2. fobije pred naravnimi pojavi (npr. strah pred temo, nevihto, vodo, snegom …);

3. fobija pred različnimi situacijami (npr. strah pred višino, prostorom, avtom …);

4. fobija pred krvjo, injekcijo ali poškodbo;

5. ostale fobije (sem spadajo vse fobije, ki jih ni moč razvrstiti v prejšnje 4 skupine, npr. strah pred hrano).

Obstaja še fobija oz. separacijska motnja, ki prizadene samo otroke. To je strah pred izgubo staršev. Otrok ima občutek, da če bo šel stran od starša, se bo staršu nekaj zgodilo oz. ga bo le-ta zapustil in bo ostal sam. Veliko otrok jo doživi, pojavi se nekje med petim in osmim letom in v večini tudi mine.

Socialna fobija je najpogostejša fobija

Najpogostejša fobija je socialna fobija, tu govorimo o strahu pred javnim prostorom, straniščem … Lahko je nekdo zelo komunikativen, a ni zmožen javnega nastopa ali uporabe javnega stranišča.

Socialna fobija je strah, ko posameznik dvomi o tem, da ga bodo drugi sprejeli, ali ga je strah celo kritike drugih. Ta strah ga tako ohromi, da preprosto v situaciji, kjer je prisotnih več ljudi, ali ve, da se bo v takšni situaciji znašel, dobi panični napad.

Najpogosteje se pojavi v najstništvu in zanjo so bolj dovzetni nižje izobraženi in tisti z nižjim socialnim statusom.

Nekateri s svojo fobijo živijo dokaj normalno življenje, le izogibati se morajo tistim situacijam, ki sprožijo ta nerazumni strah. Fobije se najpogosteje zdravijo tako, da se s fobijo soočite, vendar pod nadzorom. Saj se iz ene fobije lahko kaj hitro razvije še kakšna dodatna, lahko izzovete panični napad ali še kaj hujšega, zato raje delo s fobijami prepustite strokovnjakom.