Smo najbolj razvajena generacija v zgodovini človeštva?

Aktualna situacija ob epidemiji covida-19 je marsikoga pripeljala že na rob obupa. Mnogi, ki niso niti v sanjah pričakovali, da bo lahko kdaj koli njihovo življenje omejeno, se jezijo nad ukrepi za zajezitev epidemije in se pri tem sklicujejo na pravico do osebne svobode in do svobode gibanja.

Preberite tudi:

Dr. Jerman je spregovoril o resnici okoli mask, covida-19, cepljenja in vlade

Neumni ali razvajeni, to je zdaj vprašanje!

Človeštvo je vedno doživljalo različne preizkušnje

Če vsaj približno poznamo zgodovino, bomo zlahka prišli do spoznanja, da je pravzaprav že zadnji čas, da tudi naša generacija doživi kakšno preizkušnjo. Skozi vso zgodovino so ljudje doživljali strahote vojne, naravne nesreče, epidemije in druge preizkušnje, ki so globoko posegle v človekovo svobodo.

Da nam bo zadeva nekoliko bližja, si lahko predstavljamo nekoga, ki se je rodil okrog leta 1900. Doživel je prvo svetovno vojno, ki je terjala 22 milijonov življenj. Takoj zatem je nastopila španska gripa, ki je v dveh letih terjala 50 milijonov življenj. Če si predstavljamo, da je ta človek živel na Primorskem je doživel medvojno fašistično nasilje.

Zatem je prišla druga svetovna vojna, ki je terjala 60 milijonov žrtev. Če je človek živel na območju, kjer je po vojni vladal komunizem, je doživel krutost tega sistema, ki je terjal čez 100 milijonov življenj. To je le nekaj izmed mnogih preizkušenj in nesreč, ki jih je lahko doživel nekdo, rojen na začetku 19. stoletja.

Če bi se odpovedali dopustu, verjetno zdaj ne bi bilo tako hudo

Proti koncu lanskega leta se je na Kitajskem pojavil covid-19, za katerega takrat niti nismo slutili, da se bo razširil po Evropi in po vsem svetu. Ob prvem valu smo bili nestrpni in komaj čakali, da bo konec omejitev, da bomo lahko odšli na dopust.

Zdaj, ko gledamo nazaj na preklic omejevalnih ukrepov, se mnogi, ki so treznih glav sprašujejo, če je bila to zares pametna poteza. Mar ne bi bilo bolje, če bi se vsaj letos odpovedali dopustu in se tudi skozi poletje držali omejevalnih ukrepov za zajezitev covida-19. Tako ne bi bili v takšni resni situaciji, kot smo sedaj.

Tudi čudeži se dogajajo ob človekovem sodelovanju

Ob tem se je pokazala naša razvajenost in neučakanost. Zato, da smo lahko praktično izsilili dopust, smo dopustili, da se je virus začel zopet neomejeno širiti. Zdaj, ko smo v veliko hujši situaciji, kot ob prvem valu, se zdi, da mnogi samo nestrpno čakajo, da bo virus čudežno izginil.

Ob tem je treba povedati, da se tudi čudeži dogajajo praviloma le ob človekovem sodelovanju. Če bomo namreč še naprej živeli, kot da se ni nič zgodilo, se bomo še naprej družili, protestirali, se jezili in valili krivdo drug na drugega, situacija ne bo nič boljša, ampak še slabša. Čudež bo zaradi naše nespameti, žal, moral počakati.

V kriznih situacijah mora človek znati potrpeti

Starejše generacije, ki smo še doživeli obvezno služenje vojaškega roka v jugoslovanski vojski, imamo od tam izkušnjo, da si človek čisto vsega, kar si želi, vedno ne more privoščiti. V času vojaškega roka smo si pridobili tudi občutek za disciplino, poslušnost, predvsem pa za odgovornost.

V krizni situaciji, ki jo doživljamo zaradi covida-19, se zdi, da so mlajše generacije za podobno izkušnjo prikrajšani. Mnogi namreč nimajo občutka, da v življenju kdaj pridejo situacije, ko je potrebno potrpeti in se je zaradi skupnega dobrega potrebno drug drugemu prilagajati.

V času kriznih razmer morajo individualne potrebe posameznika stopiti v ozadje in namesto tega mora biti v ospredju dobro vseh. Tako je tudi nekdo, ki ne verjame v pogubnost covida-19, iz solidarnosti do ogroženih dolžan, da nosi masko, vzdržuje varnostno razdaljo in po možnosti ostaja doma.

Vsaka stvar ima svoj čas

Vsaka stvar ima svoj čas. V tem trenutku ni čas za zabavo in druge sprostitve, kot je za to čas v obdobju normalnih razmer. Zato bo na ta čas treba počakati do konca epidemije in živeti v skladu z izrednimi razmerami. Ravno v tej situaciji se lahko vidi, kdo pravzaprav živi svobodno in kdo ne.

Tisti, ki tudi v epidemioloških razmerah ne more zdržati brez zabav in drugih oblik doživljanja užitkov, ni svoboden, ampak je suženj svojih strasti. Kdor pa se lahko v tej situaciji teh stvari vzdrži in ob tem še vzdržuje dobro voljo, kaže, da je v svoji notranjosti popolnoma svoboden.

Covid-19 ne moremo primerjati z drugo svetovno vojno

Po spletu krožijo primerjave sedanje situacije s situacijo med drugo svetovno vojno. Primerjajo namreč ukrepe sedanje vlade z ukrepi fašističnih in nacističnih oblasti. Takšne primerjave so popolnoma izkrivljene, ki v prvi vrsti kažejo nepoznavanje zgodovine in hkrati kažejo na človekovo nerazsodnost.

Večina ljudi, ki so doživeli drugo svetovno vojno je že umrlih, zato se njihov glas v zvezi s tem težko sliši. Bistvena razlika je v tem, da so se v vojni vojskovale nasprotujoče si strani, v epidemiji covida-19 se pa vsi skupaj borimo proti virusu. Naš največji sovražnik ni virus, ampak tisti, ki se proti njemu ne borijo.

Kdor ne upošteva ukrepov, je sklenil kolaboracijo s covidom-19

Nekateri se namreč borimo proti covidu-19 in upoštevamo ukrepe stroke in vlade, nekateri pa so stopili na stran covida-19 in z njim kolaborirajo. Kolaboracija se izvaja ravno z neupoštevanjem ukrepov in s širjenjem lažnih informacij predvsem preko družbenih omrežij.

Glede na to, da je v boju zoper covida-19 potrebna predvsem samodisciplina, gre tu v prvi vrsti za človekovo sposobnost, da se drži določenih pravil. Kdor se teh pravil ni sposoben držati, kaže v prvi vrsti na lastno nezrelost in veliko razvajenost. Ravno zaradi takšnih ljudi smo verjetno še daleč do konca epidemije.

Epidemija se bo lahko končala, ko bo streznila generacijo razvajencev

Še prej bo moral covid-19 poseči tudi v življenje ljudi, ki ga najbolj podcenjujejo. Šele ob pravi streznitvi generacije razvajencev, lahko pričakujemo, da se bo epidemija končala. Za konec lahko sklenemo z mislijo, da je večji čudež spremeniti miselnost človeka, kot pa končati epidemijo, vojno ali kakšno drugo preizkušnjo.