Skip to content

Samo Podgornik o srečki, ki je vedno dobitna

Rak je žal vedno pogostejša bolezen. Na spletni strani SLORA, kjer so na voljo epidemiološki podatki o raku v Sloveniji, lahko preberemo napoved, da bosta od rojenih leta 2010 do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk. V zadnjih letih zboli za rakom več kot 12.000 Slovencev letno, od katerih jih umre nekaj več kot 5700, med njimi več moških kot žensk.

Preberite tudi:

Vsakih 35 minut en Slovenec ali Slovenka izve, da ima raka

Veterina razvija zdravilo za raka

Med nami živi že več kot 80.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni in le-to preboleli. Eden izmed teh je tudi Samo Podgornik, ki je prebolel raka v četrti fazi s tumorjem na debelem črevesu in metastazami na jetrih. Njegova zgodba ima srečni konec. In ker želi, da bi bilo srečnih koncev čim več, je postal ambasador programa SVIT. Svoje poslanstvo opravlja z dušo in srcem. To je njegova zgodba.

Spoštovani g. Samo Podgornik, kaj vas je privedlo do tega, da ste postali zavzeti ambasador programa SVIT?

V programu SVIT mi je bil v 52. letu starosti odkrit rak v četrti fazi s tumorjem na debelem črevesu in metastazami na jetrih. Sledili sta operacija in kemoterapija in danes sem, po sedmih letih, še vedno med vami. Moja življenjska izkušnja mi je dala možnost, da sem postal ambasador programa SVIT in se na mnoge načine angažiram, da prepričujem ljudi, naj se odzovejo na povabilo v program SVIT. Cilj programa SVIT je preseči 70-% odzivnost vseh Slovencev med 50. in 74. letom starosti na državni presejalni program, namenjen odkrivanju predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki in s tem preprečevanju nastanka raka.

V zadnjih letih zboli za rakom več kot 12.000 Slovencev letno, od katerih jih umre nekaj več kot 5700, med njimi več moških kot žensk.
V zadnjih letih zboli za rakom več kot 12.000 Slovencev letno, od katerih jih umre nekaj več kot 5700, med njimi več moških kot žensk.
Vir slike: osebni arhiv Sama Podgornika

Kako ste bili obveščeni o programu SVIT in ali so pri vas bolezen odkrili pri prvem pregledu?

Prvič sem vabilo prejel leta 2011. Ker sem bil ozaveščen o programu in sem vedel, kaj to presejanje pomeni, sem se pregleda brez pomisleka udeležil. Izvid je bil negativen. 2013 sem dobil vnovično vabilo in postopek je bil v drugo že rutinski. Pristanek na sodelovanje, dva vzorca blata, a tokrat odgovor žal ni bil negativen. Sledila je kolonoskopija in že med preiskavo je bilo jasno, da sta v črevesu poleg nekaj polipov, ki jih je bilo treba odstraniti, tudi dve tvorbi, za kateri je zdravnik takoj posumil, da sta rakavi. In res je bilo tako.

Ultrazvok trebušne votline je pokazal, da imam metastazo na jetrih in od tam naprej je šlo vse bliskovito hitro. Slab mesec kasneje so mi operativno odstranili polovico črevesa in metastazo v jetrih.

Kako ste prestali operacijo in okrevanje po njej? Kaj menite, da je bilo pri okrevanju ključno?

Na operacijo sem se dobro pripravil tudi psihično; vedel sem, da sem v najboljših rokah, in zaupal sem, da se bo vse obrnilo v moj prid. Nič kaj dosti se nisem spraševal, zakaj se je to zgodilo ravno meni, in nisem se predal malodušju. V času, ko sem čakal na nadaljevanje zdravljenja na Onkološkem inštitutu, sem veliko bral. Podrobno sem se poučil o onkološkem zdravljenju in njegovih neželenih učinkih, v pomembno pomoč pa mi je bila zlasti knjiga Rak duše dr. Nele Sršen, kirurginje, specializirane za zdravljenje raka jeter. V njej sem si najbolj zapomnil stavek, da ena molekula citostatika uniči več milijonov rakavih celic, in to je postal moj moto, ki me je držal pozitivno naravnanega. Ko sva se z mojo onkologinjo odločila za režim zdravljenja, sem čutil, da sem nanj povsem pripravljen.

Konec maja sem začel s prvim ciklusom kemoterapije, ki sem jo prejemal skupaj s tarčnim zdravilom, ki zavira rast tumorskega žilja. Terapijo sem prestal tako rekoč brez težav. Mirno lahko trdim, da je to zato, ker sem se v tistem obdobju povsem posvetil sebi; zelo sem skrbel za redno prehrano, kar je vključevalo pet obrokov večinoma na pari kuhane zelenjave z malo pustega mesa, ob tem pa sem tudi ves čas vzdrževal telesno kondicijo. Med vsakim od osmih ciklusov kemoterapije in še devetmesečnega vzdrževalnega zdravljenja samo s tarčnim zdravilom sem zjutraj najprej tekel okoli pet kilometrov in šel nato po odmerek zdravil. Ves čas sem trdno verjel v to, da mi bodo zdravila bolezen obvladala in se bom lahko hitro vrnil v staro življenje. No, vsaj kar se tiče vrnitve na delovno mesto, vse ostalo pa je bila povsem nova zgodba.

Med nami živi že več kot 80.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni in le-to preboleli.
Med nami živi že več kot 80.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni in le-to preboleli.
Vir slike: osebni arhiv Sama Podgornika

Kako je bolezen delovala na vas? Ali z drugimi besedami: česa vas je naučila?

Pred boleznijo sem živel hitro in pretirano kritično do samega sebe, in tako življenje te notranje poškoduje, ne da bi se tega sploh zavedal. Zdaj sem se notranje umiril, pazim nase in hodim v službo z veseljem,  dojemam pa jo kot vir za svoje preživljanje in ni več glavna os, okoli katere se bi vrtelo vse drugo in ki bi ji bilo podrejeno vse moje življenje. Tako tudi nimam pametnega telefona, s katerim bi bil ves čas priključen na svetovni splet in bi lahko ves čas bral elektronsko pošto. Nočem biti suženj takega življenja, veliko raje grem v naravo, saj ne želim imeti občutka, da ves čas nekaj zamujam. Vendar ljudi v svoji okolici ne prepričujem, naj živijo tako, kot živim sam.

In odločili ste se, da postanete ambasador, da svojo izkušnjo delite z drugimi, da jih pozovete, da so pozorni na znake bolezni. Kako se je začela vaša zgodba ambasadorja?

Zelo pomembno se mi zdi, da presežemo tabuje, povezane z rakom, saj sem mnenja, da prav z ozaveščanjem lahko največ pripomoremo k temu, da bo te bolezni manj ali bo bolje obvladana. Tudi zato mi ni bilo nikoli odveč govoriti o svoji izkušnji in upam, da sem in bom tudi v prihodnje z njo komu pomagal in ga spodbudil, da se bo odzval na vabilo programa Svit.

Kmalu po tem, ko sem zbolel, sem dobil vabilo iz Svita, če bi postal uradni ambasador, kar sem decembra 2015 tudi s ponosom postal. Da ne bi vse ostalo samo pri besedah, sem se odločil, da nekaj naredim za ljudi okoli sebe. Delam na Ministrstvu za obrambo, na katerem je med drugim zaposlenih tudi sedem tisoč vojakov. Leta 2016 sem tako skupaj s kolegi pripravil tri predstavitve, na katerih smo postavili napihljiv model debelega črevesa, skozi katerega se lahko sprehodimo in v katerem so prikazane najpogostejše bolezenske spremembe tega organa. Vse tri predstavitve so bile zelo dobro obiskane – samo na prvo je prišlo 250 ljudi – in veliko kolegov je prišlo do mene z vprašanji o tej bolezni, o zgodnjih znakih, zdravljenju. Imeli smo veliko gradiva, ki je bilo zelo dobro sprejeto. Akcije smo nadaljevali v letih 2017 in 2018 na dnevih odprtih vrat vojašnic Slovenske vojske, kjer so našo točko obiskali vojaki, njihovi sorodniki in množica obiskovalcev iz lokalnega okolja.

Menim, da so eden od zelo pomembnih dejavnikov za ozaveščanje občine, zdravniki, gasilci in mnoga interesna združenja, ki delujejo v lokalnem okolju. Tam se kreira javno mnenje in ljudje se lažje odzovejo. Zato se veliko obračam tudi nanje in jih pozivam k sodelovanju.

Sodelujete tudi pri združenju EuropaColon Slovenija in pri svetovni organizaciji za raka trebušne slinavke (World Pancreatic Cancer Coalition), nam lahko kaj poveste o tem?

Rak trebušne slinavke je izredno invazivna oblika raka. Gre za raka, ki ima eno najhujših statistik preživetja; pet let po diagnozi živi le še okoli 4 odstotke bolnikov, povprečno preživetje od diagnoze pa je 4,6 meseca. Na leto samo v Slovenij zboli okoli 400 ljudi in okoli 385 jih umre. To žalostno statistiko lahko spremenimo le, če bomo bolnike odkrivali prej. To pa lahko dosežemo, če bomo ozavestili čim več državljanov Slovenije.

19. novembra, v »viola novembru«, je cilj osvetliti v čim več občinah vsaj en objekt z vijolično svetlobo. S tem želimo pritegniti pozornost in to nadgraditi z objavami v lokalnih sredstvih obveščanja, kar bo pripomoglo k ozaveščanju, usmerjanju pozornosti na zgodnje znake raka trebušne slinavke in s tem k povečanju možnosti preživetja. To je še posebno pomembno v času epidemije covida-19, ko smo bolj kot ne pozorni zgolj na smrkanje in kašelj.

Na spletni strani SLORA, kjer so na voljo epidemiološki podatki o raku v Sloveniji, lahko preberemo napoved, da bosta od rojenih leta 2010 do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.
Na spletni strani SLORA, kjer so na voljo epidemiološki podatki o raku v Sloveniji, lahko preberemo napoved, da bosta od rojenih leta 2010 do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.
Vir slike: oseben arhiv Sama Podgornika

Veliko občin se je že odzvalo, predsednik Kluba županov pri Slovenski ljudski stranki in župan občine Litija Franci Rokavec je pozval člane kluba, ki jih je okoli 45, da pristopijo k akciji. Verjamem, da se jih bo veliko izmed njih odzvalo. Dobivamo pozitivne odgovore tudi iz drugih občin, kar me izredno veseli. Vsako življenje, ki ga lahko rešimo, šteje.

Spoštovani gospod Podgornik, kaj bi še želeli sporočiti našim bralcem, še posebej tistim, ki prebolevajo ali so že preboleli raka?

Bolezen nikoli ne izbira, doleti lahko slehernega med nami. Če se znajdete med obolelimi za rakom, sprejmite svojega raka in se iz te zgodbe naučite čim več o sebi. Naj bo to priložnost za to, da svoje življenje izboljšate, postanete močnejši. Bolezen spremeni vse dotedanje življenjske navade, spremeni se človekova notranjost, spremeni se socialna mreža, spremenijo se navade. Zaupajte v zdravljenje in ne obupajte. Rak je posledica celične neuravnoteženosti v telesu, zato skušajte živeti tako, da kar najbolj zmanjšate možnost za ponovitev bolezni. In za konec še moj moto: »Vabilo v program Svit je srečka, ki je vedno dobitna.« Če je izvid negativen, v črevesju ni nevarnih predrakavih sprememb, če pa je izvid pozitiven, se naš zdravstveni sistem takoj odzove in ti nudi najboljše zdravljenje. Pomembna je tudi udeležba vsaki dve leti – tako, kot peljemo svoj avto na tehnični pregled. Lahko smo ponosni, da imamo v Sloveniji najboljši program za odkrivanje in zdravljenje raka na debelem črevesu na svetu.

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
enlahka
3 years ago

Namesto odpravljanja okoliščin, ki povzročajo raka, se stroka poslužuje predčasnemu odkrivanju rakavih tvorb v telesu.

Glede na to, da imamo – brez izjeme – vsi Slovenci rakave tvorbe že v GEN-i-h, predlagam, da se zgodnja testiranja prakticirajo že novorojenčkih.

Namesto preventive se stroka poslužuje kurative in s tem opravičuje svoj status que in z njim povezane privilegije.

“Ne bil bi hlapec Slovenec, če bi ne bil idiot in verjel-zaupal stroki”.

Med vel izbiro Denar ali Življenje, se je Slovenec – zaverovan v stroko – odličil za smrt.

Prijava na e-novice