Skip to content

Kakšna je krščanska drža do migrantov?

Minilo je že pet let, odkar migranti nezadržno prihajajo v Evropo. Evropski voditelji o migrantskem vprašanju še vedno nimajo enotnega stališča. Mnogi pogledujejo proti kristjanom in z zanimanjem spremljajo, kaj pravi Sveto pismo in Cerkev glede ravnanja z migranti, vendar obstajajo tudi v Cerkvi glede tega različna mnenja.

Preberite tudi:

Smo ksenofobi ali je strah pred migranti upravičen

Begunci, migranti in Evropa v novi podobi

Migrantom sta naklonjena tudi papež in Luka Mesec

Glede migrantskega vprašanja je na udaru tudi papež Frančišek, za katerega se zdi, da je migrantom zelo naklonjen. K sprejemanju migrantov je povabil tudi ob 106. svetovnem dnevu migrantov, 27. septembra. Da njegove besede niso le mrtva črka na papirju, je pokazal s tem, ko je lansko leto Vatikan dejansko sprejel 43 migrantov z grškega otoka Lezbos.

Zanimivo je, da se glede migrantov na papeža sklicuje tudi stranka Levica, ki sicer nima kaj dosti zveze s krščanstvom. Koordinator Levice Luka Mesec se besedno zelo zavzema za migrante, vendar je na novinarsko vprašanje, če bi tudi sam bil pripravljen sprejeti migrante na svoj dom, odgovoril negativno.

Temeljni problem je v tem, da se je v demokratičnem svetu začel uveljavljati trend, kjer se skoraj vsak na problem gleda z dveh ekstremnih zornih kotov.
Temeljni problem je v tem, da se je v demokratičnem svetu začel uveljavljati trend, kjer se skoraj vsak na problem gleda z dveh ekstremnih zornih kotov.
Vir slike: Euractiv

Cerkev glede migrantov nima izdelanega enotnega mnenja

Kakor v družbi, so se tudi v Cerkvi oblikovali različni pogledi na vprašanje aktualnih migracij. Te poglede lahko strnemo v dva glavna pogleda. Prvi pogled je praktično povsem odprt za migrante, zagovorniki ga skušajo podpreti s Svetimi pismom. Kot glavni svetopisemski argument navajajo, da je bil Jezus že kot otrok preganjan, saj je moral pred preganjanjem kralja Heroda bežati v Egipt (Mt 2,13–14).

Drugi pogled je nasproten prvemu, saj vidi v migrantih nevarnost, da bi krščansko kulturo izpodrinila islamska kultura, kateri pripada večina migrantov. Tudi ti se sklicujejo na Sveto pismo, ki še posebej v Stari zavezi svari pred sprejemanjem tujih kultur in priklanjanju poganskim bogovom (4 Mz 25,1–9).

Temeljni problem je v tem, da se je v demokratičnem svetu začel uveljavljati trend, kjer se skoraj vsak na problem gleda z dveh ekstremnih zornih kotov. To se ne dogaja samo v primeru migrantov, ampak tudi npr. pri vprašanju covida-19, homoseksualcev, splava, različnih zgodovinskih vprašanj, ipd.

O migrantih nimamo jasnih podatkov kdo so, od kod so in zakaj prihajajo

Ko govorimo o migracijah v Evropo, je to v prvi vrsti problem Evrope in ne tistih, ki spodbujajo migracije na naša ozemlja. Prvič v zgodovini smo postavljeni pred dejstvo, kjer nimamo osnovnih podatkov, ki bi jih o migrantih morali imeti. To so predvsem podatki o njihovem izvoru in o razlogih njihovega prihoda v Evropo.

Ko je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja divjala vojna na Balkanu, se je za vsakega begunca vedelo od kod prihaja, kakšne narodnosti je in kateri religiji pripada. V glavnem so bili begunci starejši ljudje, ženske in otroci. Mlajših moških in moških srednih let skoraj ni bilo, saj so bili vpoklicani v vojsko.

Zdaj doživljamo diametralno nasprotno situacijo od balkanske. Med begunci, oz. migranti so v veliki večini mlajši moški in moški srednjih let. Starejši ljudje, ženske in otroci so v manjšini. Pa še te v večini izkoristijo mediji, ki nam s takšnimi primeri trkajo na vest in nam vzbujajo težnje po neomejenem sprejemanju migrantov.

Begunci iz Balkana so bili v večini otroci in ženske.  Migranti, ki zdaj želijo v Evropo pa so mladi moški, katerih namen je neznan.
Begunci iz Balkana so bili v večini otroci in ženske. Migranti, ki zdaj želijo v Evropo pa so mladi moški, katerih namen je neznan.
Vir slike: Govori se

Evropski kristjani smo izgubili lastno identiteto

Če se vrnemo na krščansko držo glede migrantskega vprašanja gre v prvi vrsti za vprašanje lastne krščanske identitete. Problem je namreč, da smo kristjani v teku stoletij izgubili lastno identiteto in zato v glavnem sploh ne vemo kdo smo in komu pripadamo. Vse, kar nam je ostalo so običaji, ki nimajo velike zveze z življenjem.

Na to nas vse bolj opozarjajo kristjani, ki živijo zunaj Evrope in niso zaznamovani s sekularistično-spolitiziranim krščanstvom, kakršno je v glavnem evropsko krščanstvo. Iraški nadškof Najeeb Moussa Michael iz Mosula je izjavil, da se bolj kot za krščanstvo v Iraku, boji za krščanstvo v Evropi.

Naravnost je povedal, da je Evropa naivna glede migracij, saj te v glavnem vodijo v terorizem. Z ločevanjem Cerkve od javnega življenja smo odprli prostor islamu in tako začeli izgubljati lastno identiteto. S tem smo se začeli odrekati lastni kulturi in lastni zgodovini.

Migranti zapolnjujejo duhovno praznino evropskega človeka

Problem migracij tako ne izhaja od migrantov in iz območij od koder prihajajo, ampak od nas samih. Preseljevanje ljudi s tujo kulturo in tujo religijo je v prvi vrsti naravna posledica našega življenja, ki je izgubilo vsakršno rodovitnost in vsakršno ustvarjalnost.

Evropski narodi smo izmučeni od brezciljnega življenja, v katerem vidimo samo še smisel za užitek in naslado. Užitek in naslado predstavljajo tudi neskončna prerekanja glede različnih političnih in ideoloških vprašanj, med katerimi so tudi vprašanja povezana z migracijami.

Migranti in ozadja za njimi točno vedo, kaj je njihov cilj

Medtem ko se prerekamo med seboj ali je smisel oz. ali ni nobenega smisla, da sprejemamo migrante, se migranti nezadržno naseljujejo med nami. Tudi, ko razpravljamo o različnih migrantskih kvotah, postavljamo ograje na meje in druge ovire, to priseljevanja migrantov ne zadrži.

Bistvena razlika med nami in migranti je v tem, da mi ne vemo, kaj bi radi, oni pa točno vedo, kaj je njihov cilj. Končni cilj je za vsako ceno opraviti z evropsko kulturo, ki umira sama po sebi in vzpostaviti islamsko kulturo. Če se je Evropa v mnogih preteklih poizkusih islama ubranila, ji to tokrat verjetno ne bo uspelo.

Človeku v stiski je potrebno nuditi pomoč

Ko govorimo o krščanskem pogledu na sprejemanje migrantov, to pravzaprav z aktualnim dogajanjem nima velike zveze. Samo po sebi je umevno, da če vidimo človeka v stiski mu bomo pomagali in ga usmerili k institucijam, ki so odgovorne za migrantsko politiko.

V primeru aktualnih migracij ne gre za posameznike, ki bi potrebovali samo našo pomoč, ampak gre za množice, ki so usmerjene od določenih političnih interesnih skupin, ki želijo na račun migracij uveljaviti v Evropi nov družbeni red. Zato gre tu predvsem za globalni politični problem, ki zahteva odločno držo.

Evropski kristjani smo sami izgnali Boga iz naše sredine

Glede odločnosti obstaja utemeljen dvom, saj je ni zaznati, niti v političnih, niti v cerkvenih vrhovih. Dolga stoletja je bila moč krščanstva v tem, da zaradi zasidranosti v Bogu ni mogla odločnosti izpodriniti nobena človeška sila od zunaj. Danes se zdi, da smo kristjani Boga sami izgnali iz svoje sredine, zato takšno stanje predstavlja resno tveganje, za obstoj krščanstva na stari celini.

En napad islamizacije smo že preživeli in bili "zmagovalci", bo tudi tokrat tako?
En napad islamizacije smo že preživeli in bili “zmagovalci”, bo tudi tokrat tako?
Vir slike: Skozi sliko spoznavamo zgodovino

Pred 1.500 leti so barbarska ljudstva sprejela krščanstvo

Ker evropski kristjani ne poznamo lastne identitete in po njej ne živimo, potem je samo še vprašanje časa, kdaj bomo prepustili prostor nekomu drugemu, ki ima bolj pozitiven odnos do življenja.

Ko se je v 4. in 5. stoletju v rimskem cesarstvu krščanstvo šele dobro usidralo, so začeli cesarstvo ogrožati barbarski narodi. Krščanstvo je kljub hudim preizkušnjam preživelo in se še okrepilo, ker je ohranilo svojo identiteto. Končni rezultat je bil, da so tudi barbarska ljudstva prevzela krščanstvo.

Bo evropsko krščanstvo samo še tema v zgodovinskih učbenikih

Danes, ko smo priče množičnim migracijam, ki jih v zadnjem času vse bolj spremljajo tudi teroristični napadi, se zdi, da je situacija podobna kot pred 1.500 leti. Razlika je le v tem, da krščanstvo v Evropi išče lastno identiteto in zato deluje neprepričljivo ter prestrašeno.

Takšno nezavidljivo izhodišče je lahko dobra podlaga temu, da bo čez nekaj desetletij evropsko krščanstvo samo še tema v zgodovinskih učbenikih. Odgovor krščanstva na vprašanje migracij je lahko izključno v okrepitvi lastne identitete, ki je v pripadnosti Bogu in v iskanju Boga v vsakem človeku.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice