Naprej na vsebino

Dileme pri pripravi šestega protikoronskega paketa (PKP 6)

Pri tokratnem svežnju je pozornost usmerjena predvsem na podjetja, ki jih je novo zaprtje dejavnosti najbolj prizadelo.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se je v sredo o vsebini šestega svežnja ukrepov, ki ga bo ministrstvo do konca tedna pripravilo za obravnavo na seji vlade, pogovarjal s predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Brankom Mehom, predsednikom Združenja delodajalcev Slovenije Marjanom Trobišem, izvršno direktorico Združenja Manager Petro Juvančič in predsednico Trgovinske zbornice Slovenije Marijo Lah, so sporočili z gospodarskega ministrstva.

Kot so navedli, si vlada želi pri šestem svežnju ukrepov pripraviti karseda ciljno usmerjene in učinkovite rešitve. Potem ko so prvi paketi ukrepov uspešno zagotovili socialno stabilnost in ohranjanje delovnih mest, je zdaj pozornost usmerjena predvsem na podjetja, ki jih je novo zaprtje dejavnosti najbolj prizadelo. Predstavniki gospodarstva poročajo o veliki stiski, v kateri so se znašla podjetja ob drugem valu epidemije.

Preberite tudi:

Posledice covid-19 na gospodarstvo in ukrepi EU

Kakšna bo nova, zakaj je stara, minimalna plača manjša od 700 evrov?

Skrajšan delovni čas, posojila in vavčerji so rešitev za slovensko gospodarstvo in turizem?

»Zelo dobro razumem stisko podjetnikov, saj izhajam iz gospodarstva in se zavedam, kaj zanje predstavlja sedanje že drugo zaprtje dejavnosti,« je izpostavil Počivalšek in dodal: »Zdaj je najbolj pomembno, da pomirimo predvsem majhna in srednja podjetja, ki nam morajo zaupati, da bomo s šestim paketom ukrepov največ pozornosti namenili ravno njihovim težavam.«

Med temeljnimi dilemami, o katerih je Počivalšek govoril s predstavniki gospodarskih organizacij, so predvsem kriteriji za povračilo fiksnih stroškov. Ministrstvo je pripravilo tri možne modele in prosilo gospodarske organizacije, da se do njih opredelijo, da bi ukrepi ustrezno odgovorili na dejanske težave podjetij.

Možni kriteriji so določen odstotek padca čistega dobička, odstotek padca prihodkov ali določen odstotek amortizacije. Posamezne panoge in podjetja so v precej različni situaciji, pri čemer je dodatna težava tudi to, da nimajo vsa majhna in srednja podjetja mesečnih bilanc.

Druga odprta dilema je vezana na vprašanje najemnin poslovnih prostorov. Ministrstvo v zvezi s tem predlaga popolno oprostitev najemnine za podjetja, ki jim je bila prepovedana dejavnost in so v prostorih, katerih lastnik je država ali lokalna skupnost.

Odprto vprašanje pa ostaja, kako razbremeniti najemnin tista podjetja, ki poslujejo v zasebnih prostorih. Po avstrijskem modelu ministrstvo predlaga oprostitev najemnin tudi v teh primerih, pri čemer bi bili najemodajalci v zameno oproščeni plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in davka na premoženje, razbremenjeni pa bi bili tudi obveznosti vzdrževanja nepremičnin.

Počivalšek je ob tem poudaril, da bodo vsi ukrepi, tako že doslej sprejeti kot tudi novi iz šestega paketa, v prihodnje veljali za vsa podjetja ne glede na število zaposlenih, kar je bil v prvih paketih pogoj za koriščenje nekaterih pomoči.

Pomembno bo tudi v socialnem dialogu poiskati rešitev pri vprašanju dviga minimalne plače. Ministrstvo podpira zahteve gospodarstva, da se zaradi izjemnih razmer za preloži uveljavitev zakonskih določb glede tega vprašanja. »Bistvena naloga vseh nas, vlade, gospodarstva in sindikatov, je v tej krizi ubraniti prav vsako delovno mesto,« je poudaril Počivalšek, ki ga skrbijo napovedi nekaterih podjetjih, da bi jih načrtovan dvig plač lahko prisilil v selitev proizvodnje v druge države.

»Ocene mednarodnih finančnih institucij kažejo, da so bili dosedanji ukrepi zelo uspešni, saj so omogočili ohranjanje socialne stabilnosti in delovnih mest. Ministrstvo razume izjemno stisko nekaterih panog in podjetij, pri tem pa jih želi pomiriti z zagotovilom, da se v dialogu z njihovimi predstavniki pripravljajo ustrezne rešitve, ki bodo predvidoma že prihodnji teden vložene v državni zbor,« so v sporočilu za javnost še zapisali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Pri GZS so v pomoč vladi pripravili več predlogov, a trenutno ni jasno, katere izmed njih bo vlada, poleg predloga o minimalni plači, še upoštevala.
Pri GZS so v pomoč vladi pripravili več predlogov, a trenutno ni jasno, katere izmed njih bo vlada, poleg predloga o minimalni plači, še upoštevala.
Vir slike: Nikolay Frolochkin, Pixabay

Predlogi Gospodarske zbornice Slovenje

Pri GZS so v pomoč vladi pripravili več predlogov, a trenutno ni jasno, katere izmed njih bo vlada, poleg predloga o minimalni plači, še upoštevala. V nadaljevanju objavljamo celoten seznam predlogov GZS, pod katerega se je podpisala Sonja Šmuc, Generalna direktorica GZS.

  1. Minimalna plača

Predlagamo preložitev uveljavitve določil Zakona o minimalni plači, ki bo povzročil velik dvig plač s 1. 1. 2021. Preložitev uveljavitve bi morala trajati dve leti, tj. do 1. 1. 2023.

  • Poroštvena shema

Popravki pri poroštveni shemi za nova posojila (dvig zneska posojila, ki je predmet državnega poroštva na 25 odstotkov prodaje in 2-kratnik stroškov dela, neizključevanje z moratorijem na kreditne obveznosti, poenostavitve pri vlogah za posojila do enega milijona evrov v smislu zagotavljanja manjšega nabora zahtevanih pogojev).

  • Subvencija za kritje fiksnih stroškov

Podjetja, katerih poslovanje je bilo zaradi epidemije covid-19 prizadeto in so zaradi tega zabeležili padec prodaje v letu 2020 (glede na isto obdobje 2019), lahko koristijo povračila dela nastalih fiksnih stroškov:

  • 80% kritja fiksnih stroškov v primeru padca prodaje večjega od 80%
  • 60% kritja fiksnih stroškov v primeru padca prodaje večjega od 60% in manjšega od 80%
  • 40% kritja fiksnih stroškov v primeru padca prodaje večjega od 40% in manjšega od 60%
  • 20% kritja fiksnih stroškov v primeru padca prodaje večjega od 20% in manjšega od 40%

Med fiksne stroške spadajo najemnine, stroški leasinga nepremičnin in drugih osnovnih sredstev, stroški nujnega vzdrževanja strojev, stroški električne energije, ogrevanja, čiščenja, del NUSZ, strošek softwarskih licenc, strošek zavarovanja, naročnin, strošek obresti in nadomestil, amortizacija opredmetenih in neopredmetenih sredstev, odpisi pokvarljivih dobrin.

  • Razvojni paket

Ohranitev razvojnih oddelkov v podjetjih je nujna, da gospodarstvo Slovenije ne bo zaostalo za tekmeci, ki prav tako dobivajo spodbude v svojih državah. V zadnji finančni krizi so se ta sredstva zmanjšala, kar je vodilo do razvojnega zaostanka v obdobju 2010-2013, ki se je odrazil v izgubi tržnega deleža na tujih trgih. S podobnimi ukrepi se je tudi v zadnji finančni krizi reševalo ključna delovna v razvojnih oddelkih, vendar so bili ukrepi prepozni. V tem trenutku si želimo ustreznih in pravočasnih ukrepov, ki bodo preprečili upad razvojnih aktivnosti v podjetjih.

a/ Subvencija za razvojne kadre

Kot posledica širjenja virusa covid-19 se kaže tudi zmanjšanje gospodarske aktivnosti v mnogih podjetjih, zaradi česar obstaja velika nevarnost bega možganov iz slovenskega gospodarstva v tujino. Potreben je ukrep za zadržanje razvojnega kadra tako v podjetjih, predvsem pa v Sloveniji. Razvojni kader (inženirji, tehnologiji, prodajniki, projektni vodje …) so v podjetjih ključni za pridobivanje in izpeljavo trenutnih in novih poslov. S tem ciljem naj država nameni sredstva za ohranjanje in novo zaposlovanje vrhunskega kadra v obliki nadomestil za njihove prispevke in plače v višini najmanj 80% njihove plače (glede na povprečje zadnjih treh mesecev pred ukrepi covid-19).

b/ Raziskovalno razvojni vavčer

Namenjen je spodbujanju sodelovanja med podjetji in inštitucijami znanja pri razvoju novih produktov. Podjetja kandidirajo za vavčerje, ki jih lahko uporabijo za financiranje razvoja, ki se izvaja na inštitucijah znanja. Skupna višina vavčerja 200.000 evrov v dveh letih. Država sofinancira vavčerje (npr. 50%), podjetja krijejo razliko.

c/ Razvojno inovacijski projekti (RIP);

Namen je sofinanciranje razvojnega dela v podjetjih ter investicij v razvojno opremo in stroje za razvoj novih produktov / storitev in uvajanje novih tehnologij. Stopnja sofinanciranja pa je motivacijska tudi za velika podjetja (65%).

Pri čemer so upravičeni stroški:

  • stroški osebja,
  • nakup novih strojev in opreme,
  • nematerialne investicije,
  • stroški, ki so neposredno povezani z aktiviranjem strojev in opreme,
  • materialni stroški.

d/ Krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih (KROP):

  • subvencija zaposlitve oziroma usposabljanju mladih raziskovalcev v gospodarstvu, ki so vpisani na podiplomski študij,
  • subvencija zaposlitve raziskovalcev v gospodarstvu iz javnih raziskovalnih organizacij ter drugih raziskovalnih in visokošolskih zavodov v Sloveniji,
  • subvencija zaposlitve raziskovalcev in strokovnjakov iz Slovenije ali iz tujine
  • subvencija zaposlitve študentov, ki bodo zaključili študij II. ali III. stopnje bolonjskega študijskega programa ter se zaposlili v podjetju.
  • Nadomestilo za skrajšani delovni čas

Sprememba pri povračilu nadomestila za skrajšan delovni čas: subvencija države podjetju naj znaša 80% nadomestila plače zaposlenega (trenutno so to fiksni zneski, izračunani na podlagi 80% minimalne osnove za socialne prispevke), vendar ne manj od trenutnih zneskov, izračunanih na osnovi 80% minimalne osnove za socialne prispevke.

Ocene mednarodnih finančnih institucij kažejo, da so bili dosedanji ukrepi zelo uspešni, saj so omogočili ohranjanje socialne stabilnosti in delovnih mest.
Ocene mednarodnih finančnih institucij kažejo, da so bili dosedanji ukrepi zelo uspešni, saj so omogočili ohranjanje socialne stabilnosti in delovnih mest.
Vir slike: Pawel Szymczuk , Pixabay
  • Čakanje na delo

Predlagamo preferenčno ureditev ukrepa čakanja na delo za tiste delodajalce, ki zaradi ukrepov Vlade ne morejo opravljati dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno okrnjenem obsegu. Izplačano nadomestilo plače za delavce na čakanju, zaposlenih pri teh subjektih, se povrne v celotni višini izplačanega nadomestila, ne le 80 odstotkov.

Za vse ostale subjekte naj ukrep čakanja na delo še dalje ostane v veljavi , kot je opredeljen v PKP 5.

  • Kritje bolniških nadomestil v času epidemije

Zavarovancem iz 28. člena ZZVZZ, ki imajo na dan uveljavitve PKP 6 pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe, nadomestilo OZZ krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega dne začasne zadržanosti dalje. Nadomestila OZZ se Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.

  • Oprostitev vračila državne pomoči

Sprememba ureditve državne pomoči tako, da podjetja, ki so koristila iz interventne zakonodaje ukrep čakanje na delo, v primeru višjih prihodkov sredstva v višini državne pomoči namenijo za investicije, raziskave in razvoj.

  • Podaljšanje veljavnosti enotnih dovoljenj za tujce ter drugih dovoljenj v povezavi z delom, zaposlovanjem in samozaposlovanjem tujcev

Ena izmed prilog pri podaljšanju dovoljenj je tudi potrdilo o nekaznovanosti v matični državi. Situacija v času globalne pandemije virusa covida-19, omejitve potovanj, varnostna tveganja, zaprtje javnih institucij, obveznost karantene ob obisku matičnih držav in drugi ukrepi skoraj povsod onemogočajo zaposlenim tujcem v Sloveniji, da tovrstna potrdila pridobijo za potrebe podaljšanja začasnega bivanja. Zato predlagamo podaljšanje omenjenih dovoljenj, ki potečejo v času epidemije, za šest mesecev.

  1. Oprostitev plačila prispevkov ter trošarine za količine neprevzetih količin energentov, ki so posledica korona epidemije

Podjetjem z dolgoročnim zakupom energentov, ki zaradi posledic korona epidemije vseh zakupljenih količin energije niso prevzeli, se v času razglašene epidemije za količine neprevzetih energentov prizna oprostitev plačila prispevkov za OVE in URE ter trošarine.

  1. Ukrepi s področja izvajanja prevozov potnikov

a/ Nadomestilo za izvajalce posebnih linijskih prevozov – osnovnošolski prevozi

Pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, registrirani v Republiki Sloveniji, ki so imetniki licence Skupnosti za prevoz potnikov (v nadaljnjem besedilu: imetniki licence Skupnosti), ki izvajajo prevoz potnikov (standardna klasifikacija dejavnosti Statističnega urada Republike Slovenije 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet in 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet), zaradi nezmožnosti izvajanja prevozov, zaradi posledic epidemije so upravičeni do nadomestila stroškov v višini 36 odstotkov dnevne cene na dan za vsak dan ali ustrezen delež pogodbene cene na dan, če dnevna cena ni določena. Nadomestilo vsebuje fiksne obratovalne stroške (amortizacija, vzdrževanje vozil, zavarovanja in garancije, del stroškov dela in stroški spremljajočih služb ter stroški financiranja), na podlagi veljavnih pogodb z naročniki posebnih linijskih prevozov -osnovnošolskih prevozov.

b/ Nadomestila za izvajalce občasnega prevozov

Pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki navedeni po 1. točko predloga so, zaradi posledic epidemije in zaustavitve turističnih dejavnosti in neizvajanja prevozov, upravičeni do nadomestila stroškov v višini 33,30 evra na avtobus na dan, pri čemer se za junij 2020 upošteva 24 dni, julij 2020 18 dni, avgust 2020 18 dni, – september 2020 22 dni, oktober 2020 22 dni, november 15 dni, december 2020 15 dni.

Tudi OZS je vladi poslala dodaten nabor ukrepov za pomoč gospodarstvu in jo pozvala, naj jih vključi v šesti protikoronski paket.
Tudi OZS je vladi poslala dodaten nabor ukrepov za pomoč gospodarstvu in jo pozvala, naj jih vključi v šesti protikoronski paket.
Vir slike: Pawel Szymczuk, Pixabay

Seznam predlogov Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

Tudi OZS je vladi poslala dodaten nabor ukrepov za pomoč gospodarstvu in jo pozvala, naj jih vključi v šesti protikoronski paket. Kot so pojasnili na zbornici, so predloge ukrepov sicer posredovali že prejšnji mesec, a so zaradi razvoja drugega vala epidemije seznam dopolnili, poroča STA.

»Vlada je s prvimi petimi interventnimi zakoni že priskočila na pomoč obrtnikom in podjetnikom, ki jih je prizadela epidemija. Ker pa so bili številni obrtniki in podjetniki ponovno primorani zapreti svoja podjetja oziroma omejiti svoje poslovanje zaradi drugega vala epidemije, jim moramo pomagati še s šestim protikoronskim paketom,« je poudaril predsednik OZS Branko Meh.

Po njegovih besedah moramo narediti vse, da podjetja in delovna mesta ne ugasnejo. »Od kondicije gospodarstva je namreč odvisno, kakšna bo naša prihodnost. In verjamem, da si vsi želimo svetle prihodnosti, da bomo imeli delovna mesta in normalno življenje,« je dodal.

V zbornici vladi predlagajo, naj delodajalcem povrne celoten strošek, ki ga imajo z nadomestilom plače delavcem za čakanje na delo, torej celotnih 80 odstotkov nadomestila (bruto II), za obrtnike in podjetnike, ki so morali svoje dejavnosti zapreti ali omejiti zaradi odloka države ali občine, pa naj se ne upošteva kriterij upada prometa -20 odstotkov.

Prav tako se zavzemajo, da naj država delodajalcem povrne celoten strošek nadomestila plače delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom. Glede vračila državne pomoči v OZS vladi predlagajo, naj v šesti protikoronski paket uvede varovalko, da podjetjem ne bo treba v nobenem primeru vračati državne pomoči, če jim je bilo z odlokom prepovedano ali omejeno opravljanje dejavnosti.

Podjetjem pa naj bo pri koriščenju ukrepa čakanja na delo doma omogočeno, da dokažejo, da kriterija upada prihodka niso dosegli zaradi neprimerljivega obsega poslovanja v primerjavi s preteklim letom, so zapisali. Predlagajo, da naj podjetja sredstva iz naslova državne pomoči namenijo raje za raziskave in razvoj ali za nagrajevanje zaposlenih.

OZS vlado tudi poziva, naj država tistim podjetjem, ki so morala na podlagi odloka svoje obrate zapreti ali obseg poslovanja zmanjšati, povrne izpad dohodka ali vse fiksne stroške in povrne najemnine za poslovne prostore.

Zavzemajo se tudi za ureditev poroštvene sheme. »Podobno kot v sosednjih državah predlagamo dvig zneska posojila, ki je predmet državnega poroštva z 10 odstotkov na 25 odstotkov prodaje in dvakratnik stroškov dela ter poenostavitve, ki bodo bankam in prosilcem omogočale, da bo shema v praksi zaživela,« so pojasnili. Prav tako se zavzemajo za zamrznitev minimalne plače za vsaj še eno leto.

Kot so še zapisali na zbornici, je zaradi kriznih razmer med obrtniki in podjetniki vedno več takšnih, ki niso upravičeni do ukrepov pomoči zaradi pogoja, po katerem morajo biti na dan vloge poravnani vsi davki in prispevki. »Dejstvo je, da si mnogi še niso opomogli od krize spomladi in vseh davkov ne morejo pravočasno poravnavati. Predlagamo, da se pogoj datumsko omeji na način, da so do ukrepov upravičeni vsi, razen davčnih dolžnikov pred 13. marcem 2020. Predlagamo tudi, da se vse davčne dajatve in prispevki brezpogojno in brezobrestno odložijo in da se s tem ne omeji upravičenosti do ukrepov pomoči,« pozivajo na zbornici.

Glede na napovedi, da javni poziv za pomoč podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije ne bo zajel samozaposlenih in podjetij z do štirimi zaposlenimi, na OZS predlagajo tudi, da se pomoč zanje vključi v šesti protikoronski paket. Glede plačilnih rokov pa predlagajo, da za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom trajajo osem dni.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Podjetje – kaj je dobro vedeti pred ustanovitvijo?

Imeti podjetje je verjetno želja marsikaterega posameznika. Toda eno plat predstavlja, ko to gledamo v različnih filmih in si naredimo...

Prijava na e-novice