Kaj je krščanska meditacija?

V zadnji letih je v zahodnem svetu meditacija pridobila na popularnosti. Mnogi jo povezujejo s praksami, ki izhajajo iz vzhodnih verstev. Širši javnosti je nekoliko manj poznana krščanska meditacija. Gre za eno izmed oblik molitve, kjer gre za dialog, v katerem je v ospredju Bog in njegova beseda, zapisana v Svetem pismu.

Preberite tudi:

Meditacija – pet koristi, ki so podprte z znanostjo

Meditacija za stik z ljubljeno rajno osebo

Pogoj za meditacijo je umiritev

Slovenski prevod besede meditacija, pomeni, premišljevanje. V budistični in jogijski smeri je cilj meditacije umiritev samega sebe s pomočjo ponavljanja določenih predpisanih besed, kar imenujemo mantra. V središču meditacije je tako človek, katerega cilj je umiritev ali celo izstop iz zavednega v podzavest.

Krščanska meditacija s tem nima veliko zveze, razen morda v točki umiritve. Če želimo namreč meditirati, moramo najprej umiriti samega sebe, kar lahko za začetnike predstavlja veliko težavo. Zasičeni smo namreč z mnogimi informacijami in skrbmi. Če želi človek vstopiti v svet krščanske meditacije se mora najprej privaditi, da kljub vsemu doseže zadostno stopnjo umiritve.

Cilj krščanske meditacije je Bog

Če v vzhodnih meditacijah predstavlja cilj umiritev samega sebe, je to v krščanski meditaciji osnovni pogoj za njen začetek. Kaj je cilj krščanske meditacije? Cilj je slišati Boga in njegovo besedo in naš odgovor oz. odmev nanjo. Za razliko od vzhodne meditacije ni cilj človek, ampak Bog.

Marsikdo se bo ob tem vprašal, kako je možno slišati Boga? Tu krščanstvo zagotavlja veliko zanesljivost, saj gre za poslušanje Božje besede, zapisane v Svetem pismu. Zelo nevarno je namreč, da se človek zanaša na lastne občutke in na glasove, ki jih sliši v svoji notranjosti. Trenutni prijetni občutki in različne »pobožne« misli še niso zagotovilo, da vse to prihaja od Boga.

Bistveno »orodje« za meditacijo je Sveto pismo

Zato je Sveto pismo nepogrešljiv meditativni pripomoček. Kristjani namreč verujemo, da je avtor Svetega pisma Bog, ki je s Svetim Duhom navdihnil različne pisce, da so v teku zgodovine zapisali njegovo besedo. Končna redakcija Svetega pisma je bila zaključena v 2. stoletju.

Zdaj smo prišli do točke, ko lahko povežemo človekovo umiritev in Božjo besedo. Ko namreč človek doseže umiritev samega sebe in s tem notranjo zbranost, lahko začne Božjo besedo prebirati in jo premišljevati. Pomembno je, da smo popolnoma sproščeni in prepuščeni besedilu.

Zelo pomembna je priprava na meditacijo

Po predstavitvi osnovne strukture in pomena krščanske meditacije, se lahko lotimo zadeve nekoliko podrobneje. Za razliko od vzhodnih meditacij, v krščanstvu ni predpisanih molitvenih drž, prav tako ni predpisanega posebnega meditativnega prostora. To je prepuščeno vsakemu človeku posebej.

Bistvenega pomena je, da je kraj, kjer bomo meditirali, miren in, da tudi predpostavimo, da nas vsaj pol ure ne bo nihče motil. Čas meditacije namreč naj ne bi bil krajši kot pol ure. Ko govorimo o času je pomembno, da si pred začetkom določimo, kako dolgo bomo meditirali.

Pomembno je, da ostanemo gospodarji samega sebe

To je pomembno zato, da se ne bi prepuščali lastnim občutkom. Marsikdo bo že po nekaj minutah začutil, da »danes ni njegov dan« in bo z meditacijo predčasno zaključil. Lahko se zgodi tudi obratno. Za nekoga bo »prišel njegov dan« in bo doživljal močna čustvena doživetja, vendar je pomembno, da ob uri, ki smo si jo zadali pred začetkom, z meditacijo prenehamo.

S tem se vadimo v samodisciplini in v samoobvladovanju, da nas ne bi vodila čustva. Danes je človek zelo odvisen od trenutnega razpoloženja in na podlagi tega tudi večkrat deluje. To je lahko zelo nevarno, saj lahko sčasoma izgubimo oblast nad samim samo in tako vodenje življenja prepustimo čustvom in strastem.

Pomembnost primernega prostora in drže

Ko najdemo primeren prostor, naj bo ta prostor vedno rezerviran za meditacijo. Ni namreč priporočljivo, da neprestano menjujejo prostor, saj za vsak prostor rabimo določeno obdobje, da se nanj privadimo. Seveda to ni možno, če smo v času, ko navadno meditiramo na službenem potovanju, dopustu ali drugje izven svojega doma. Takrat se prilagodimo trenutni situaciji.

K umiritvi nam bo pripomogla tudi drža. Glede drže ni nobenega pravila. Nekaterim odgovarja sedeči položaj, drugim stoječi, spet drugim klečeči, hodeči, itd. Pomembno je, da sami ugotovimo, kakšna drža nam pripomore do umiritve. To bo morda za marsikoga najtežji del meditacije, je pa nujno potreben.

Pogoj za meditacijo je umiritev

V dobi svetovnega spleta smo ljudje dobesedno vsak trenutek zbombardirani z informacijami. Zato lahko za začetnika predstavlja umiritev zelo trd oreh. Vendar z vajo, predvsem pa z vztrajnostjo, lahko človek doseže tudi to. Glede na to, da v krščanski meditaciji ni v središču človek, ampak Bog, lahko vse misli in vse skrbi, ki nas obdajajo, izročamo Bogu.

Tudi, če ne bomo mogli doseči popolne umiritve, se ne vznemirjajmo. Važno je, da Bogu stvar sproti izročamo. Po določenem času bomo opazili, da nam umiritveni del vse bolj uspeva. Zato je ključnega pomena, da meditacijo opravljamo redno, po možnosti vsak dan, ob isti uri.

Branje in premišljevanje Božje besede je osrednji del meditacije

Šele po umiritvi lahko nastopi osrednji del meditacije. Takrat vzamemo določeno besedilo iz Svetega pisma, ki smo si ga pripravili že pred meditacijo. Priporoča se, da vzamemo krajši odlomek, za katerega menimo, da nam je v tistem trenutku »pisan na kožo«. Pred branjem Bogu izrazimo prošnjo, kaj si želimo ob tej meditativni molitvi.

V tem delu lahko preprosto počasi beremo besedilo, ali ponavljamo samo določen stavek ali samo eno besedo. Pri tem imejmo vedno v zavesti, da je vsaka prebrana beseda, Božja beseda. Vmes lahko opazujemo, kako prebrano besedilo odmeva v nas. Predvsem so pomembne misli, ki se nam ob tem porajajo.

Po koncu napravimo povzetek in ga zapišimo

Ko zaključimo z branjem in premišljevanjem Božje besede, skušajmo napraviti povzetek molitve. To na kratko zapišemo v zvezek, ki je lahko tudi naš duhovni dnevnik. Ob koncu molitve se Bogu zahvalimo, ker smo smeli poslušati njegovo besedo in ga prosimo, da bi po njej tudi živeli.

Pri »običajni« molitvi je nevarno, da Bodu ne pustimo do besede

Krščanska meditacija je torej molitev, ki se razlikuje od splošno znanih molitev. Za »običajno« molitev ni potrebno velikega truda, saj navadno molimo po že vnaprej pripravljenih obrazcih. V bistvu ta molitev ne zahteva velikega vložka, po drugi strani pa lahko po določenem času ugotovimo, da molitev ne prinaša sadov.

To je tudi v veliki meri vzrok za obup marsikaterega kristjana.

Mnogi namreč govorijo, češ, saj veliko molimo, v našem življenju se pa ničesar ne spremeni. To pomeni, da je z naši molitvijo nekaj narobe, saj jo jemljemo preveč avtomatično in rutinsko. Poleg tega tudi obstaja nevarnost, da nam ob molitvah, kjer govorimo samo mi, nam Bog ne more ničesar povedati, saj mu niti ne pustimo do besede.

Krščanska meditacija je lahko v resnici dialog z Bogom

Pri meditativni molitvi je zadeva drugačna, saj v glavnem molčimo, predvsem pa poslušamo. Vse, kar je, beremo Božjo besedo in ob tem skušamo slišati, kaj nam želi Bog povedati. Pri tem je pomembno, da poslušamo predvsem s srcem in pustimo razum nekoliko v ozadju.

Krščanska meditacija je oblika molitve, ki naj bi jo uporabljal vsak kristjan. Ravno za to molitev lahko rečemo, da je zares pogovor z Bogom, pri ostalih vrstah molitve namreč obstaja nevarnost, da bo izpadla prej kot naš monolog, kot pa dialog, kjer nam Bog govori, mi pa s svojim življenjem odgovarjamo na njegovo besedo.